Pelargonija z vonjem po limoni potrebuje veliko svetlobe, da ohrani čvrsto rast, gosto krošnjo in izrazito aromatične liste. Količina svetlobe vpliva na dolžino poganjkov, barvo listov, porabo vode in splošno odpornost rastline. Premalo svetlobe povzroča razpotegnjeno rast, nenadna izpostavitev močnemu soncu pa lahko poškoduje neprilagojene liste. Najprimernejše je svetlo rastišče z več urami sonca in dobrim kroženjem zraka.
Najprimernejša osvetlitev
Na prostem rastlina najbolje uspeva na sončni do zelo svetli polsenčni legi. Jutranje sonce je posebej koristno, ker spodbuja fotosintezo brez ekstremnega segrevanja listov in lonca. Nekaj ur neposredne svetlobe dnevno običajno zadostuje za kompaktno rast. V globoki senci rastlina preživi, vendar izgubi značilno gostoto in močno aromo.
Na območjih z zelo vročimi poletji ji lahko koristi rahla zaščita pred najmočnejšim opoldanskim soncem. Zastirna mreža, svetla zavesa ali lega z delno popoldansko senco zmanjšajo nevarnost pregrevanja. Pomembno je, da senčenje ni premočno in ne traja ves dan. Rastlina mora tudi v vročem obdobju prejemati dovolj svetlobe za zdravo tvorbo novih listov.
V notranjosti izberi okno, ki je obrnjeno proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu. Okna na severni strani so pogosto preslabo osvetljena, zlasti jeseni in pozimi. Rastlino postavi čim bližje steklu, vendar naj se listi ne dotikajo vroče ali zelo hladne površine. Čisto okensko steklo lahko občutno izboljša količino svetlobe, ki doseže krošnjo.
Če naravne svetlobe ni dovolj, lahko uporabiš kakovostno rastlinsko svetilko. Svetlobni vir namesti dovolj blizu, da rastlina prejme uporabno intenzivnost, vendar ne tako blizu, da bi se listi segrevali. Osvetlitev naj bo vsak dan enakomerno dolga, ponoči pa rastlini zagotovi temo. Stalna svetloba brez nočnega počitka ni koristna.
Več člankov na to temo
Znaki neprimerne svetlobe
Pri pomanjkanju svetlobe se razdalje med listnimi vozli povečajo. Poganjki postanejo tanki, mehki in se nagibajo proti najbližjemu oknu. Novi listi so lahko manjši, svetlejši in manj intenzivno dišeči. Rastlina v takšnih razmerah porabi tudi manj vode, zato se poveča nevarnost prekomernega zalivanja.
Enostranska rast kaže, da svetloba prihaja samo iz ene smeri. Lonec vsak teden nekoliko obrni, da bodo vsi deli krošnje občasno usmerjeni proti oknu. Ne obračaj ga vsak dan za velik kot, saj se rastlina nenehno odziva na spremembo smeri svetlobe. Postopno obračanje omogoča bolj naravno in enakomerno obliko.
Preveč nenadne neposredne svetlobe povzroči sončne ožige. Na listih nastanejo blede, rumenkaste ali rjave suhe površine, največkrat na strani, obrnjeni proti soncu. Poškodovani deli se ne pozdravijo, vendar ne ogrožajo cele rastline, če so omejeni. Rastlino začasno zaščiti in jo nato ponovno postopoma navajaj na sonce.
Zelo visoka temperatura lahko povzroči poškodbe tudi na sicer prilagojeni rastlini. Če je lonec temen in ves dan izpostavljen soncu, se koreninski prostor lahko pregreje. Korenine takrat slabše oskrbujejo liste z vodo, zato se rastlina povesi kljub vlažnemu substratu. Senčenje lonca ali uporaba svetle zunanje posode pogosto reši težavo.
Več člankov na to temo
Prilagajanje svetlobi skozi leto
Spomladi rastlino na močnejšo svetlobo navajaj postopoma. Primerek, ki je več mesecev prezimoval za oknom, ima tanke liste z manjšo naravno zaščito pred sevanjem. Prve dni ga postavi v svetlo senco, nato pa vsak dan podaljšuj čas na soncu. Celoten postopek prilagajanja naj traja približno en do dva tedna.
Poleti spremljaj razmere na balkonu skozi ves dan. Mesto, ki je zjutraj prijetno svetlo, se lahko popoldne spremeni v zelo vroč in zaprt prostor. Opazuj temperaturo lonca, hitrost sušenja substrata in videz listov. Po potrebi zaščiti koreninski del, ne da bi rastlini odvzel vso neposredno svetlobo.
Jeseni jo prestavi bližje oknu, saj intenzivnost in trajanje dnevne svetlobe hitro upadata. Hkrati zmanjšaj zalivanje, ker manj svetlobe pomeni počasnejšo porabo vode. Če ostane na istem mestu kot poleti, lahko pohištvo, nadstreški ali nižji kot sonca povzročijo dodatno senčenje. Redno preverjaj, koliko svetlobe dejansko doseže liste.
Pozimi je svetloba pogosto pomembnejši omejevalni dejavnik kot temperatura. Tudi hladen prostor mora imeti okno ali primeren umetni vir svetlobe. Rastlino občasno očisti prahu, saj umazana površina listov slabše prestreza svetlobo. Z dobro osvetlitvijo bo izgubila manj listov in spomladi hitreje obnovila rast.
