Sajenje in razmnoževanje pelargonije z vonjem po limoni

Uspešno sajenje pelargonije z vonjem po limoni se začne z izbiro zdrave rastline, primerne posode in dobro odcednega substrata. Njene korenine potrebujejo dovolj zraka, zato težka in stalno mokra zemlja ni primerna. Rastlino lahko preprosto razmnožiš z vršnimi potaknjenci, ki se v toplih in svetlih razmerah razmeroma hitro ukoreninijo. S pravilnim postopkom lahko iz ene odrasle rastline v eni sezoni vzgojiš več novih, močnih primerkov.

Priprava na sajenje

Za sajenje izberi rastlino s čvrstimi poganjki, zdravo zelenimi listi in brez vidnih znamenj škodljivcev. Spodnjo stran listov preglej zaradi drobnih žuželk, mrežic, lepljivih izločkov ali svetlih pik. Korenine, ki so vidne skozi odtočne odprtine, morajo biti svetle in čvrste, ne pa temne ali sluzaste. Zdrava začetna rastlina se po presajanju hitreje prilagodi in razvije uravnoteženo krošnjo.

Najprimernejši čas za sajenje in presajanje je pomlad, ko se dnevi daljšajo in rastlina prehaja v aktivno rast. V tem obdobju se poškodovane korenine hitreje obnovijo, novi poganjki pa imajo dovolj časa za dozorevanje. Sajenje je možno tudi poleti, vendar moraš sveže presajeno rastlino nekaj dni zaščititi pred najmočnejšim soncem. Pozno jesensko presajanje je smiselno le, kadar je substrat močno izčrpan ali so korenine zdravstveno ogrožene.

Za posamezno rastlino izberi lonec, ki je le nekoliko večji od koreninske grude. Prevelika količina zemlje okoli majhnega koreninskega sistema ostane dolgo mokra in povečuje nevarnost gnitja. Material posode lahko prilagodiš razmeram, saj se glineni lonci sušijo hitreje, plastični pa bolje zadržujejo vlago. Ne glede na material mora imeti posoda učinkovite odtočne odprtine.

Substrat pripravi iz kakovostne zemlje za balkonske rastline in zračnega mineralnega dodatka. Perlit, plovec, droben ekspandiran glinopor ali grob pesek izboljšajo odtok ter zmanjšajo zbijanje. Mešanica mora po stisku v dlani ohraniti rahlo strukturo in se ne sme spremeniti v lepljivo kepo. Zelo rodovitna, a težka vrtna prst je za gojenje v posodi manj primerna.

Postopek pravilnega sajenja

Na dno lonca ni treba dodajati debele plasti kamenja, če ima posoda dobre odtočne odprtine in primeren substrat. Pomembneje je, da odprtin ne zamaši zbita zemlja ali koreninska masa. Čez večje odprtine lahko položiš košček mrežice ali ukrivljen del glinenega lonca. Tako preprečiš izpiranje substrata, ne da bi pri tem oviral odtekanje vode.

Rastlino previdno odstrani iz stare posode, ne da bi jo vlekel za stebla. Če se koreninska gruda tesno drži sten, lonec rahlo stisni ali potrkaj po njegovem robu. Zunanje krožeče korenine lahko nežno razrahljaš s prsti, vendar celotne grude ne razdiraj brez potrebe. Močno poškodovanje korenin povzroči zastoj rasti in poveča občutljivost za prekomerno zalivanje.

Rastlino postavi na enako globino, kot je rasla prej. Predgloboko sajenje prekrije spodnji del stebla z vlažnim substratom, kar lahko povzroči mehčanje in gnitje. Prostor okoli korenin postopoma zapolni z mešanico ter jo le rahlo pritisni. Substrata ne tlači močno, saj morajo med delci ostati zračni prostori.

Po sajenju rastlino enakomerno zalij, da se substrat usede okoli korenin. Odvečno vodo pusti odteči in po potrebi dodaj malo zemlje na mesta, kjer se je površina posedla. Sveže posajeno pelargonijo nekaj dni postavi na svetlo mesto brez ostrega opoldanskega sonca. Ko opaziš novo rast, jo lahko postopoma prestaviš na njeno stalno, bolj sončno lego.

Razmnoževanje s potaknjenci

Najzanesljivejši način razmnoževanja je uporaba zdravih vršnih potaknjencev. Izberi necvetoč poganjek, ki je čvrst, vendar še ni močno olesenel. Potaknjenec naj bo dolg približno osem do dvanajst centimetrov in naj ima več dobro razvitih listnih vozlov. Rez napravi tik pod vozlom, saj se na tem območju najlažje oblikujejo nove korenine.

S spodnjega dela odstrani liste, da v substratu ne bodo gnili. Na vrhu ohrani dva ali tri manjše liste, zelo velike liste pa lahko delno skrajšaš. S tem zmanjšaš izhlapevanje vode, dokler potaknjenec še nima lastnega koreninskega sistema. Morebitne cvetne nastavke vedno odstrani, ker bi po nepotrebnem porabljali energijo.

Rezno površino lahko pred sajenjem pustiš krajši čas na zraku, da se rahlo osuši. Potaknjenec nato vstavi v vlažen, zelo zračen substrat iz zemlje za setev in perlita ali peska. Spodnji listni vozel naj bo tik pod površino, substrat okoli stebla pa nežno učvrsti. Posodo postavi na svetlo in toplo mesto brez močnega neposrednega sonca.

Substrat ohranjaj rahlo vlažen, vendar nikoli razmočen. Zapiranje potaknjencev v povsem nepredušno vrečko ni priporočljivo, ker visoka vlaga spodbuja gnitje mehkih stebel. Če uporabljaš prozoren pokrov, vsak dan poskrbi za zračenje in odstrani kondenz. Ukoreninjenje običajno prepoznaš po razvoju novih listov in rahlem uporu, ko potaknjenec zelo nežno povlečeš.

Nega mladih rastlin

Mlade ukoreninjene rastline potrebujejo veliko razpršene svetlobe, da ne razvijejo tankih in predolgih poganjkov. Na neposredno sonce jih navajaj postopoma, saj so mladi listi občutljivejši za ožige. Vsakih nekaj dni lonec obrni, da se rastlina ne nagiba samo proti eni strani. Enakomerna osvetlitev spodbuja simetrično razrast.

Zalivanje mladih rastlin mora biti natančno, ker imajo še majhen koreninski sistem. Majhna količina substrata se lahko hitro izsuši, vendar je enako nevarna tudi dolgotrajna mokrota. Zalij, ko se površina začne sušiti, nato pa odvečno vodo odstrani. Hladna in stalno mokra zemlja je najpogostejši vzrok propadanja mladih potaknjencev.

Ko rastlina razvije več novih listov, ji lahko prvič odstraniš rastni vršiček. Ta poseg spodbudi razvoj stranskih poganjkov in prepreči nastanek enega dolgega stebla. Vršiček odreži ali odščipni nad parom zdravih listov. Postopek lahko pozneje ponoviš, če želiš vzgojiti gosto grmičasto rastlino.

Z gnojenjem začni šele, ko so korenine dobro razvite in opaziš stabilno novo rast. Uporabi zelo razredčeno tekoče gnojilo, saj so mlade korenine občutljive za visoke koncentracije soli. Pogosto in močno hranjenje lahko povzroči ožige ter pretirano mehko rast. Postopna oskrba s hranili omogoči, da se novi primerki razvijejo v čvrste in odporne rastline.