Bolezni in škodljivci pelargonije z vonjem po limoni

Pelargonija z vonjem po limoni je ob ustrezni negi razmeroma odporna, vendar jo lahko oslabijo nepravilno zalivanje, pomanjkanje svetlobe in slabo kroženje zraka. Večina težav se najprej pokaže na listih, zato je redno pregledovanje rastline zelo pomembno. Zgodnje odkrivanje omogoča uporabo nežnejših ukrepov in preprečuje širjenje okužbe na druge rastline. Pri ukrepanju vedno najprej izboljšaj rastne razmere, nato pa po potrebi uporabi ciljno usmerjen pripravek.

Glivične bolezni

Siva plesen se pogosto pojavi v hladnem, vlažnem in slabo zračnem okolju. Na listih, pecljih ali odmrlih delih se razvijejo rjave lise, ki jih lahko prekrije sivkasta puhasta prevleka. Okužene dele takoj odstrani in jih ne odlagaj med zdrave rastline. Zmanjšaj zalivanje, izboljšaj kroženje zraka in prepreči močenje listov.

Koreninska gniloba je največkrat posledica predolgega zastajanja vode. Rastlina začne veneti, čeprav je substrat moker, spodnji listi pa porumenijo in odpadejo. Korenine postanejo temne, mehke in lahko razvijejo neprijeten vonj. V zgodnji fazi lahko rastlino rešiš s presaditvijo v svež, zračen substrat in odstranitvijo poškodovanih korenin.

Glivične listne pegavosti povzročajo okrogle ali nepravilne rjave lise, ki imajo včasih temnejši rob. Bolezen se hitreje širi, kadar so listi pogosto mokri in se rastline med seboj dotikajo. Močno prizadete liste odstrani, zalivaj le pri tleh in med lonci zagotovi več prostora. Orodje po delu razkuži, da spor ne preneseš na zdrave primerke.

Rja pelargonij se lahko kaže kot svetle lise na zgornji strani in rjavkasti prašnati skupki na spodnji strani listov. Okuženi listi postopoma rumenijo ter prezgodaj odpadejo. Prizadeto rastlino loči od drugih pelargonij in odstrani vse liste z vidnimi trosi. Pri močnem napadu uporabi registriran fungicid v skladu z navodili proizvajalca.

Bakterijske in fiziološke težave

Bakterijske okužbe lahko povzročijo vodene lise, črnenje stebel in hitro propadanje posameznih poganjkov. Širijo se z okuženim orodjem, vodo in neposrednim stikom rastlin. Močno prizadetih rastlin pogosto ni mogoče zanesljivo ozdraviti, zato jih je najbolje odstraniti. Posode in škarje nato temeljito očisti ter razkuži.

Oedem oziroma plutavost ni nalezljiva bolezen, temveč fiziološka motnja zaradi neravnovesja med sprejemanjem in oddajanjem vode. Na spodnji strani listov se pojavijo drobni vodeni mehurčki, ki pozneje postanejo rjavi in plutasti. Težava je pogosta v hladnem, oblačnem vremenu, ko so korenine v mokrem substratu. Zmanjšaj zalivanje, povečaj zračnost in rastlini zagotovi več svetlobe.

Sončni ožigi se pokažejo kot svetle, rumenkaste ali suhe lise na delih listov, ki so bili nenadoma izpostavljeni močnemu soncu. Poškodovano tkivo se ne obnovi, vendar novi listi rastejo normalno, če rastlino pravilno prilagodiš. Pri selitvi iz notranjosti na prosto zato sončno svetlobo povečuj postopoma. Ožganih listov ni treba takoj odstraniti, če je večina njihove površine še zdrava.

Rumenenje spodnjih listov je pogosto povezano s prekomernim zalivanjem, vendar se pojavi tudi zaradi naravnega staranja. Če porumeni le nekaj najstarejših listov, rastlina pa normalno raste, običajno ni razloga za skrb. Množično rumenenje spremljaj s pregledom korenin, substrata in osvetlitve. Zdravljenja ne izbiraj samo na podlagi enega simptoma.

Listne uši in bele mušice

Listne uši se zbirajo na mehkih vršičkih, mladih listih in cvetnih nastavkih. Sesajo rastlinske sokove, zato se novi listi zvijajo, poganjki pa zastajajo v rasti. Na površini se lahko pojavi lepljiva medena rosa, na kateri se pozneje razvije črna sajasta prevleka. Manjše kolonije lahko odstraniš z močnejšim curkom vode ali z ročnim brisanjem.

Pri večjem napadu uporabi insekticidno milo ali drugo sredstvo, namenjeno zatiranju sesajočih škodljivcev. Pripravek mora doseči tudi spodnjo stran listov in notranjost gostih vršičkov. Tretiranje po potrebi ponovi, ker prvi nanos pogosto ne uniči vseh razvojnih stadijev. Rastline ne škropi na močnem soncu ali pri zelo visokih temperaturah.

Bele mušice ob dotiku rastline množično vzletijo z listov. Njihove ličinke živijo na spodnji strani listov in sesajo sok, zaradi česar rastlina oslabi ter porumeni. Rumene lepljive plošče pomagajo spremljati prisotnost odraslih žuželk, vendar same ne odpravijo vseh ličink. Za uspešen nadzor moraš ukrepe večkrat ponoviti.

Okuženo rastlino začasno loči od drugih lončnic. Odstrani močno napadene liste in redno pregleduj novo rast. Pretirano gnojenje z dušikom zmanjšaj, saj zelo mehki poganjki privabljajo sesajoče žuželke. Dobra svetloba in zmerna prehrana pomagata rastlini razviti čvrstejše tkivo.

Pršice in volnate uši

Pršice se najpogosteje razmnožijo v toplem in suhem okolju. Na listih se pojavijo številne drobne svetle pikice, pozneje pa lahko med peclji opaziš nežne mrežice. Močno napadeni listi izgubijo barvo, se posušijo in odpadejo. Ker so škodljivci zelo majhni, spodnjo stran listov preglej s povečevalnim steklom.

Rastlino najprej temeljito oprhaj, pri čemer zaščiti substrat pred prekomernim namakanjem. Postopek večkrat ponovi in izboljšaj zračno vlago okoli rastline, ne da bi listi ostajali stalno mokri. Pri močnem napadu uporabi pripravek, ki je izrecno namenjen zatiranju pršic. Običajni insekticidi proti žuželkam na pršice pogosto ne delujejo.

Volnate uši prepoznaš po belih, vatastih skupkih v listnih pazduhah in ob steblih. Posamezne škodljivce lahko odstraniš z vatirano palčko, navlaženo z ustreznim sredstvom ali razredčenim alkoholom. Pred obsežnejšim nanosom vedno preveri občutljivost na majhnem delu rastline. Gosto krošnjo razredči, da boš lažje dosegel skrita mesta.

Koreninske volnate uši živijo v substratu in jih pogosto opazimo šele pri presajanju. Na koreninah ali notranji strani lonca se pojavijo bele voskaste obloge, rastlina pa kljub negi slabo raste. Pri blažjem napadu odstrani staro zemljo, korenine speri in rastlino presadi v čisto posodo. Močno prizadet primerek je včasih varneje zavreči ter iz zdravega vrha vzgojiti nov potaknjenec.

Preventiva in varno ukrepanje

Nove rastline nekaj tednov opazuj ločeno od obstoječe zbirke. V tem času se lahko pokažejo škodljivci, ki so bili ob nakupu še neopazni. Preglej spodnjo stran listov, mlade vršičke, listne pazduhe in površino substrata. Takšna karantena močno zmanjša nevarnost širjenja težav.

Škarje in drugo orodje redno čisti, zlasti po odstranjevanju obolelih delov. Rezila razkuži med posameznimi rastlinami, saj se lahko bakterije in glive prenašajo z rastlinskim sokom. Odrezanega okuženega materiala ne uporabljaj za potaknjence. Delovno površino po koncu očisti in odstrani odpadle liste.

Rastlin ne postavljaj pretesno skupaj. Dovolj prostora omogoča hitrejše sušenje listov in lažji pregled krošnje. Zalivaj zjutraj ter vodo usmerjaj v substrat, ne po listih. Zračna, svetla in pravilno zalivana pelargonija je bistveno manj dovzetna za večino bolezni.

Kemične ali biološke pripravke uporabljaj samo po natančni določitvi povzročitelja. Vedno upoštevaj navedeni odmerek, čas uporabe in varnostna opozorila. Večja koncentracija ne pomeni boljšega učinka in lahko poškoduje občutljive liste. Pri uživanju ali kulinarični uporabi aromatičnih listov izberi le sredstva, ki so dovoljena za takšen način gojenja.