Prezimovanje pelargonije z vonjem po limoni

Pelargonija z vonjem po limoni ne prenese zmrzali, zato jo je treba pred zimskim mrazom pravočasno prenesti v zaščiten prostor. Uspeh prezimovanja je odvisen predvsem od količine svetlobe, temperature, zmernega zalivanja in dobrega zdravstvenega stanja rastline. V hladnejših mesecih se njena rast naravno upočasni, zato ne potrebuje enake oskrbe kot poleti. S pravilnim prezimovanjem lahko isti primerek ohraniš več let in ga vsako pomlad ponovno postaviš na balkon ali teraso.

Priprava rastline jeseni

S pripravami začni še pred prvimi hladnimi nočmi. Ko se nočne temperature približujejo približno desetim stopinjam Celzija, rastlino pogosteje opazuj in spremljaj vremensko napoved. Ne čakaj na prvo slano, saj lahko že kratkotrajna izpostavljenost mrazu poškoduje nežne liste. Zdrava, pravočasno umaknjena rastlina precej lažje preživi zimo.

Pred selitvijo odstrani vse suhe, rumene in poškodovane liste. Pregosto ali zelo dolgo krošnjo lahko zmerno skrajšaš, vendar močno pomladitveno rez raje opravi spomladi. Sveže večje rane se v hladnem in temnem obdobju počasneje celijo. Zmerno krajšanje olajša namestitev in zmanjša izgubo vode skozi liste.

Celotno rastlino temeljito preglej zaradi škodljivcev. Posebej natančno preglej spodnjo stran listov, listne pazduhe in vršičke poganjkov. Če opaziš listne uši, bele mušice, pršice ali volnate uši, jih odstrani še pred selitvijo. V zaprtem prostoru se lahko škodljivci zaradi toplote in pomanjkanja naravnih sovražnikov hitro razmnožijo.

Očisti tudi zunanjo stran lonca in odstrani odpadlo listje s površine substrata. Če je zemlja zelo zbita, premočena ali ima neprijeten vonj, razmisli o previdni presaditvi. Zdrave rastline brez težav pa jeseni po nepotrebnem ne presajaj. Vsak dodaten poseg pomeni stres, ki ga rastlina v času upočasnjene rasti težje premaguje.

Svetloba in temperatura pozimi

Najprimernejši prostor je svetel, hladen in zaščiten pred zmrzaljo. Temperatura med približno osmimi in dvanajstimi stopinjami Celzija omogoča umirjeno mirovanje. V takšnih razmerah rastlina porabi manj vode in ne razvija dolgih, bledih poganjkov. Prostor naj bo občasno prezračen, vendar brez ledenega prepiha.

Če prezimuje v topli dnevni sobi, potrebuje bistveno več svetlobe. Ob pomanjkanju svetlobe bodo poganjki postali tanki, medčlenki dolgi, listi pa manjši in svetlejši. Rastlino postavi neposredno ob najsvetlejše okno in jo občasno obrni. V zelo temnih stanovanjih je lahko koristna primerna rastlinska svetilka.

Hladen prostor brez naravne svetlobe ni dobra izbira za olistano pelargonijo. Rastlina tudi pozimi potrebuje svetlobo za vzdrževanje osnovnih življenjskih procesov. V popolni temi listi porumenijo in odpadejo, poganjki pa postopoma oslabijo. Boljša je nekoliko višja temperatura ob dobri svetlobi kot zelo hladen, vendar temen prostor.

Lonec odmakni od vročih radiatorjev in peči. Neposredna toplota močno suši liste in spodbuja pršice, medtem ko se koreninska gruda lahko še vedno suši neenakomerno. Prav tako rastline ne naslanjaj na ledeno okensko steklo. Med listi in steklom naj ostane nekaj prostora, da se izogneš poškodbam zaradi mraza in kondenzacije.

Zalivanje in nega med mirovanjem

Pozimi zalivaj občutno redkeje kot v rastni sezoni. Pred vsakim zalivanjem počakaj, da se večji del substrata osuši. Dodaj zmerno količino vode in vedno odstrani presežek iz podstavka. V hladnem prostoru se lahko naslednje zalivanje opravi šele po več tednih.

Koreninska gruda se kljub varčnemu režimu ne sme spremeniti v povsem trdo in odstopajočo kepo. Dolgotrajna popolna izsušitev lahko povzroči odmiranje drobnih korenin ter močno gubanje stebel. Vodo dodajaj postopoma, zlasti kadar je substrat zelo suh. Prevelika količina naenkrat lahko steče ob stenah lonca, ne da bi navlažila sredino.

Med hladnim mirovanjem praviloma ne gnoji. Rastlina zaradi nizke temperature in kratkih dni hranil ne porablja dovolj hitro. Mineralne soli se zato kopičijo v zemlji in lahko poškodujejo korenine. Če rastlina prezimuje zelo toplo ter pod dodatno osvetlitvijo aktivno raste, uporabi le močno razredčeno gnojilo v dolgih presledkih.

Redno odstranjuj odpadle liste in pregleduj rastlino. Odmrli deli na vlažni površini substrata so primerno mesto za razvoj plesni. Ob prvih znakih škodljivcev ukrepaj, še preden se razširijo na sosednje lončnice. Občasno prezračevanje prostora zmanjšuje zastajanje vlage in izboljša splošno zdravstveno stanje.

Spomladansko prebujanje

Proti koncu zime rastlina ob daljših dnevih začne razvijati nove poganjke. Takrat jo prestavi na čim svetlejše mesto in postopoma povečaj zalivanje. Ne dodajaj velike količine vode, dokler nova rast ni jasno opazna. Korenine se morajo na večjo vlažnost prilagoditi postopoma.

Zgodaj spomladi odstrani tanke, razvlečene in poškodovane poganjke. Zdrave daljše veje skrajšaj nad listnim vozlom, da spodbudiš razvoj stranskih brstov. Močnejši rez je primeren za starejše rastline, ki so izgubile gosto obliko. Odrezane vršičke lahko uporabiš kot potaknjence za vzgojo novih primerkov.

Če so korenine povsem prerasle lonec ali je substrat star in zbit, rastlino presadi. Uporabi le nekoliko večjo posodo in svežo, dobro odcedno mešanico. Po presaditvi nekaj dni ne gnoji, saj ima svež substrat običajno dovolj začetnih hranil. Z rednim hranjenjem začni šele po pojavu stabilne nove rasti.

Na prosto rastline ne prenesi takoj po prvem toplem dnevu. Počakaj, da mine nevarnost poznih pozeb in da so nočne temperature dovolj visoke. Najprej jo za nekaj ur postavi v zavetno svetlo senco, nato pa izpostavljenost postopoma podaljšuj. Takšno utrjevanje prepreči sončne ožige, poškodbe zaradi vetra in temperaturni šok.