Sajenje in razmnoževanje rdečega pljučnika

Uspešno sajenje rdečega pljučnika temelji na izbiri hladnejše polsenčne lege in kakovostno pripravljenih tal. Rastlina se po presajanju razmeroma hitro ukorenini, če korenine niso izsušene in je zemlja enakomerno vlažna. Razmnoževati jo je mogoče z delitvijo, koreninskimi odseki ali semenom, vendar se posamezne metode razlikujejo po zanesljivosti. Za ohranitev lastnosti izbrane rastline je najprimernejša vegetativna delitev.

Izbira časa in priprava sadilnega prostora

Rdeči pljučnik lahko sadiš zgodaj spomladi, ko tla niso več zmrznjena, ali zgodaj jeseni. Spomladansko sajenje je primerno v hladnejših krajih, saj ima rastlina pred prvo zimo dovolj časa za ukoreninjenje. Jesenska saditev dobro uspeva tam, kjer so zime mile in tla dolgo ostanejo topla. S sajenjem se izogni v času vročinskega vala ali dolgotrajne suše.

Sadilno mesto pripravi vsaj nekoliko širše od končne velikosti koreninske grude. Zemljo prekoplji oziroma zrahljaj do globine približno dvajsetih do tridesetih centimetrov. V zbita tla vmešaj zrel kompost in listovko, ki izboljšata zračnost ter sposobnost zadrževanja vode. Svežega hlevskega gnoja ne uporabljaj, ker lahko poškoduje nežne korenine in povzroči premočno rast.

Pred sajenjem rastlino v loncu dobro zalij. Navlažena koreninska gruda se lažje odstrani in med postopkom manj razpada. Če so korenine na dnu močno zavite, jih nežno razrahljaj s prsti. Poškodovane, črne ali gnile dele odreži z razkuženim orodjem.

Sadilna razdalja je odvisna od želene hitrosti zapiranja površine. Za posamezne poudarke običajno zadostuje približno trideset do štirideset centimetrov prostora med rastlinami. Pri gostejši pokrovni zasaditvi jih lahko namestiš nekoliko bližje, vendar mora med listi ostati dovolj zraka. Pregosta zasaditev poveča tekmovanje za vodo in nevarnost glivičnih bolezni.

Pravilen postopek sajenja

Sadilna jama naj bo približno dvakrat širša od koreninske grude, vendar ne bistveno globlja. Na dnu zemlje ne tlači, saj morajo mlade korenine zlahka prodreti v okolico. Rastlino namesti tako, da je koreninski vrat poravnan s površino tal. Pregloboko posajen pljučnik je bolj izpostavljen gnitju in slabšemu izraščanju poganjkov.

Prostor okoli korenin zapolni z drobljivo zemljo, obogateno z organsko snovjo. Med zasipavanjem rastlino rahlo potresi, da zemlja zapolni večje zračne žepe. Površino nato nežno pritisni z dlanmi, ne pa z močnim stopanjem. Pretirano zbijanje zmanjša količino zraka v območju korenin.

Po sajenju temeljito zalij, tudi če je zemlja na videz vlažna. Voda pomaga povezati prst s koreninami in zmanjša prazne prostore. Če se zemlja po zalivanju močno posede, dodaj še malo substrata. Koreninski vrat mora tudi po posedanju ostati na pravilni višini.

Okoli rastline razporedi tanko plast listovke ali zrelega komposta. Zastirka omejuje izhlapevanje in preprečuje hitro nihanje temperature tal. Material naj bo odmaknjen nekaj centimetrov od baze poganjkov. V prvih tednih redno preverjaj vlago, saj se korenine še niso razširile iz sadilne jame.

Razmnoževanje z delitvijo in koreninskimi deli

Delitev je najzanesljivejši način za pridobivanje novih rastlin z enakimi lastnostmi. Najprimernejši čas je zgodaj spomladi pred intenzivno rastjo ali ob koncu poletja, ko se vročina umiri. Matično rastlino dan pred izkopom dobro zalij. Vlažna koreninska gruda se manj drobi in korenine so med delom prožnejše.

Rastlino izkoplji z večjo količino zemlje okoli koreninskega sistema. Gručo razdeli z rokami, ostro lopato ali čistim nožem, odvisno od njene velikosti. Vsak del mora imeti nekaj zdravih korenin in vsaj en dobro razvit rastni brst. Zelo majhni koščki se počasneje obnovijo in so občutljivejši za izsuševanje.

Odrezane površine lahko pred sajenjem nekaj minut pustiš na zraku, da se rahlo osušijo. Delov ne izpostavljaj neposrednemu soncu ali vetru. Takoj jih posadi v pripravljeno zemljo na enako globino, kot so rasli prej. Po sajenju jih dobro zalij in nekaj tednov zaščiti pred sušo.

Rdeči pljučnik je mogoče razmnožiti tudi z deli korenike, na katerih so vidni zdravi brsti. Koreniko nareži na krajše odseke in jih vodoravno položi v rahel razmnoževalni substrat. Prekrij jih s tanko plastjo zemlje ter vzdržuj zmerno vlago. Ta način zahteva več pozornosti, saj lahko preveč mokri odseki hitro zgnijejo.

Setev in nega mladih rastlin

Razmnoževanje s semenom je počasnejše in rezultati so lahko raznoliki. Semena posej takoj po dozoritvi, saj sveže seme praviloma kali bolje od dolgo shranjenega. Posodo napolni z rahlim, humoznim in dobro odcednim substratom. Semena tanko prekrij ter jih zalij z nežnim curkom.

Semena pogosto potrebujejo obdobje hladu, da se prekine mirovanje. Posodo lahko čez zimo pustiš na zaščitenem mestu na prostem, kjer bo izpostavljena naravnim temperaturnim spremembam. Substrat ne sme povsem presahniti, prav tako pa v njem ne sme zastajati voda. Posodo zaščiti pred glodavci in močnim izpiranjem zaradi nalivov.

Mlade rastline so sprva drobne in rastejo precej počasi. Ko razvijejo več pravih listov, jih previdno presadi v posamezne lončke. Pri presajanju drži sadiko za liste, ne za občutljivo steblo. Naslednje tedne jo postavi v svetlo senco in vzdržuj enakomerno vlago.

Sejanci lahko od matične rastline odstopajo po barvi cvetov, obliki listov ali hitrosti rasti. Ta raznolikost je zanimiva v naravnih vrtovih, ni pa primerna za natančno razmnoževanje določene sorte. Prvo obilnejše cvetenje se lahko pojavi šele po dveh ali treh sezonah. Med mladimi rastlinami obdrži tiste, ki kažejo zdravo, kompaktno rast in dobro odpornost.