Povešava japonska sofora ne zahteva stalnega razvajanja, vendar se zelo dobro odzove na premišljeno zalivanje in zmerno hranjenje. Največ napak nastane zaradi dveh skrajnosti, in sicer zaradi izsuševanja mladih rastlin ali zaradi preveč mokrih tal. Pri gnojenju je pomembno, da ne spodbujamo nenadzorovane mehke rasti, temveč gradimo stabilno vitalnost drevesa. Urejena vlaga, humusna tla in pravilno izbran čas hranjenja so osnova lepe krošnje in zdravih listov.
Potrebe po vodi pri mladih drevesih
Mlada povešava japonska sofora ima po sajenju omejen koreninski sistem. Zato še ne more črpati vode iz globljih plasti tal. V prvih sezonah je odvisna od rednega zalivanja, zlasti v suhem in vetrovnem vremenu. Pomanjkanje vode se hitro pokaže na listih, ki ovenijo, porumenijo ali se začnejo sušiti ob robovih.
Najboljše je počasno in globoko zalivanje. Voda mora prodreti do spodnjega dela koreninske grude in v okoliška tla. Pogosto površinsko zalivanje spodbuja plitke korenine, ki so bolj občutljive na vročino. Globinsko zalivanje pa pomaga rastlini razviti močnejši in odpornejši koreninski sistem.
Pogostost zalivanja je odvisna od vremena in tal. V sušnih obdobjih je mlado drevo običajno treba zaliti enkrat do dvakrat tedensko. Na težkih tleh se interval lahko podaljša, vendar je treba paziti na zastajanje vode. Na peščenih tleh je voda hitreje izgubljena, zato je potrebno več pozornosti.
Po vsakem zalivanju je dobro preveriti, ali voda odteka ali ostaja na površini. Dolgotrajne luže kažejo na slabo odcednost. V takih razmerah korenine trpijo zaradi pomanjkanja zraka. To lahko povzroči počasno rast, rumenenje listov in večjo dovzetnost za bolezni korenin.
Zalivanje odraslih rastlin
Odrasla povešava japonska sofora je razmeroma odporna na sušo. Ko je dobro ukoreninjena, zmore preživeti krajša sušna obdobja brez večjih posledic. Kljub temu dolga poletna suša vpliva na kakovost listov in gostoto krošnje. Zato je v izjemno vročih obdobjih koristno občasno globinsko zalivanje.
Pri odraslem drevesu voda ne sme biti usmerjena samo tik ob deblo. Aktivne korenine so pogosto razporejene širše, predvsem pod zunanjim delom krošnje. Zalivalno območje naj zato obsega večji krog okoli rastline. Tako voda doseže korenine, ki drevesu dejansko zagotavljajo največ vlage.
Znaki pomanjkanja vode so lahko zelo postopni. Listi postanejo manj napeti, barva je manj sveža, rast poganjkov pa se upočasni. V hujših primerih se pojavijo suhi robovi listov in prezgodnje odpadanje. Hitro ukrepanje običajno prepreči dolgotrajnejše oslabitve.
Jeseni se zalivanje zmanjša, vendar ga ne smemo prekiniti prezgodaj, če je vreme suho. Dobro navlažena tla pred zimo pomagajo rastlini lažje preživeti mrzle in vetrovne mesece. To je posebej pomembno pri mladih drevesih in na lahkih tleh. Seveda pa zemlja ne sme biti razmočena, ker mokra zimska tla povečajo tveganje za poškodbe korenin.
Organsko gnojenje in izboljšanje tal
Zrel kompost je najbolj naravna in varna izbira za gnojenje povešave japonske sofore. Dodajamo ga spomladi, ko se tla ogrejejo in se začne rastna sezona. Tanko plast razporedimo po območju pod krošnjo. Nato jo lahko rahlo vdelamo v zgornjo plast tal ali prekrijemo z zastirko.
Organska snov ne hrani le rastline, temveč izboljšuje tudi življenje v tleh. Boljša struktura tal pomeni več zraka, boljše zadrževanje vode in bolj enakomerno sproščanje hranil. To je posebno pomembno pri mestnih vrtovih, kjer so tla pogosto zbita in revna. Drevo v takih razmerah veliko pridobi z vsakoletnim dodajanjem humusa.
Pri uporabi hlevskega gnoja je potrebna previdnost. Uporabljati je dovoljeno le dobro preperel material, ker svež gnoj lahko poškoduje korenine. Preveč močna organska gnojila lahko povzročijo pretirano rast in povečajo občutljivost poganjkov. Zato je pri okrasnih drevesih zmernost vedno boljša od pretiravanja.
Listovka, kompostirano lubje in kakovosten vrtni kompost so primerni materiali za dolgoročno nego tal. Ti dodatki ne delujejo sunkovito, temveč postopno. Takšno hranjenje je skladno s počasnejšo rastjo povešave japonske sofore. Rezultat je bolj uravnoteženo drevo z lepšo strukturo krošnje.
Mineralna gnojila in pravilno odmerjanje
Mineralna gnojila so lahko koristna, če tla očitno primanjkujejo hranil. Vendar jih je treba uporabljati premišljeno in v zmernih odmerkih. Za okrasna drevesa so primerna uravnotežena gnojila, ki ne vsebujejo pretirano visokega deleža dušika. Preveč dušika spodbuja hitro rast, ki ni vedno zaželena.
Gnojimo predvsem spomladi ali zgodaj poleti. Pozno poletno in jes
