Kostariška čeladnica ni odporna proti mrazu, zato mora v Sloveniji zimo preživeti v zaščitenem notranjem prostoru. Najbolje prezimi na zelo svetlem mestu pri zmerno topli temperaturi in z občutno zmanjšanim zalivanjem. V tem obdobju rast pogosto upočasni, vendar substrata ne smemo pustiti povsem suhega. Pravilna priprava jeseni zmanjša odpadanje listov, razvoj gnilobe in širjenje škodljivcev v stanovanju.

Pravočasen umik rastline v notranjost

Rastlino prenesemo v notranjost, preden se nočne temperature približajo spodnji varni meji. Ne čakamo na prvo slano, saj lahko tropsko listje poškoduje že daljše obdobje hladnih noči. Primeren čas je pogosto zgodnja jesen, vendar se ravnamo po dejanskih temperaturah in ne po koledarju. Če je rastlina mokra in jo hkrati izpostavimo mrazu, je tveganje poškodb še večje.

Pred selitvijo odstranimo odcvetele cvetove, odmrle liste in šibke poškodovane poganjke. Krošnje ne obrežemo pretirano, če je rastlina zdrava in imamo zanjo dovolj prostora. Večji rez bi sprožil nežno novo rast ravno v času, ko svetlobe hitro primanjkuje. Močnejše oblikovanje zato raje prestavimo na konec zime ali začetek pomladi.

Liste pregledamo na obeh straneh, posebno pozornost pa namenimo vršičkom in pazduham. Na prostem neopazne listne uši, pršice ali ščitkarji se lahko v ogrevanem prostoru hitro namnožijo. Rastlino speremo z blagim curkom mlačne vode in pustimo, da se pred vnosom posuši. Močno napaden primerek najprej izoliramo in obdelamo, šele nato ga postavimo med druge lončnice.

Pregledamo tudi lonec, podstavek in površino substrata. Odstranimo plevel, odpadlo listje ter razpadajoče organske ostanke, v katerih se lahko skrivajo škodljivci. Zunanjost posode operemo in preverimo, ali odtočne odprtine niso zamašene. Čista rastlina se v notranjem prostoru lažje nadzoruje in predstavlja manjše tveganje za druge rastline.

Več člankov na to temo

Zimska svetloba in temperatura

Za prezimovanje izberemo najsvetlejše razpoložljivo mesto, običajno tik ob vzhodnem, južnem ali zahodnem oknu. Pozimi je sonce precej šibkejše kot poleti, zato rastlina praviloma prenaša več neposredne svetlobe. Če je od okna oddaljena več metrov, se poganjki lahko začnejo podaljševati in izgubljati liste. Ob zelo temnem stanovanju je koristna kakovostna rastlinska svetilka.

Najprimernejša je stabilna temperatura nad približno 15 do 16 stopinjami Celzija. V zmerno toplem prostoru rastlina ohrani večino listov, vendar raste počasneje kot poleti. Višja temperatura je sprejemljiva le, če je na voljo dovolj svetlobe in primerna zračna vlaga. Topel, temen prostor povzroča mehke, blede in razpotegnjene poganjke.

Lonec ne sme stati neposredno na hladni kamniti ali kovinski polici. Pod posodo lahko namestimo leseno, plutovinasto ali drugo izolativno podlago. Prav tako se listi ne smejo dotikati zelo hladnega okenskega stekla. Lokalna ohladitev lahko povzroči temne vodene poškodbe, čeprav je povprečna sobna temperatura dovolj visoka.

Rastline ne postavimo neposredno nad radiator ali ob izpih grelne naprave. Vroč suh zrak pospeši izhlapevanje in spodbuja razvoj pršic. Če druge možnosti ni, povečamo razdaljo od vira toplote in uporabimo vlažilnik zraka. Pri tem še naprej zagotavljamo blag pretok zraka, da se okoli listov ne u