Wulfenov mleček se najuspešneje razvije, če ga že ob sajenju postaviš na pravo mesto in mu zagotoviš tla, ki ne zadržujejo odvečne vode. Rastlina ima rada toploto, sonce in mineralno strukturo tal, zato se najbolje počuti v zasaditvah, ki posnemajo suha sredozemska rastišča. Pri razmnoževanju je potrebna potrpežljivost, saj se najlepši primerki oblikujejo postopoma. Zaradi dražečega mlečnega soka je pri vseh opravilih obvezna zaščita kože.

Izbira mesta za sajenje

Najprimernejše mesto za sajenje je sončna greda z dobro odcednimi tlemi. Wulfenov mleček potrebuje veliko svetlobe, da razvije gosto listno rozeto in močna cvetna stebla. V polsenci lahko preživi, vendar je rast pogosto bolj ohlapna, cvetenje pa manj izrazito. Globoka senca zanj ni primerna, ker oslabi njegovo značilno obliko.

Pri izbiri rastišča je pomembno razmišljati dolgoročno. Rastlina ne mara pogostega presajanja, saj se po premikanju počasneje ponovno ustali. Zato je bolje že na začetku izbrati prostor, kjer bo imela dovolj širine in svetlobe. V odrasli obliki potrebuje zračen položaj, da se listi in stebla po dežju hitro posušijo.

Tla morajo biti prepustna, rahla in po možnosti rahlo kamnita. Če je zemlja težka in glinasta, jo pred sajenjem izboljšaj z mineralnimi dodatki. Droben prod, grob pesek in lomljenec pomagajo ustvariti stabilnejšo strukturo. Organsko snov dodajaj zmerno, ker prebogata tla niso najboljša za to vrsto.

Rastlina je zelo učinkovita v kombinaciji z drugimi sušoljubnimi trajnicami. Lepo se ujema z žajbljem, sivko, perunikami, okrasnimi travami in srebrnolistnimi vrstami. Pri sajenju upoštevaj, da bo sčasoma postala izrazit volumen v gredi. Če ji nameniš dovolj prostora, bo delovala naravno in ne bo potrebovala stalnega popravljanja.

Postopek sajenja

Pred sajenjem je treba zemljo temeljito prerahljati. Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude, da se korenine lažje razširijo v okolico. Na dnu ne sme zastajati voda, zato je pri težjih tleh koristna drenažna plast iz grobega mineralnega materiala. Takšna priprava je posebej pomembna v območjih z mokrimi zimami.

Rastlino posadi na enako globino, kot je rasla v loncu. Pregloboko sajenje lahko povzroči zastajanje vlage ob osnovi poganjkov. Po sajenju zemljo rahlo pritisni, vendar je ne zbiti premočno. Korenine potrebujejo stik z zemljo, hkrati pa mora v tleh ostati dovolj zraka.

Po sajenju rastlino zalij, da se zemlja usede okoli korenin. To prvo zalivanje je pomembno tudi pri rastlinah, ki pozneje dobro prenašajo sušo. V naslednjih tednih vzdržuj rahlo vlažnost, vendar ne ustvarjaj mokrih razmer. Ko se rastlina ukorenini, postopoma zmanjšaj zalivanje.

Najboljši čas za sajenje je pomlad ali zgodnja jesen. Spomladansko sajenje omogoči rastlini celo sezono za ukoreninjenje pred zimo. Jesensko sajenje je uspešno tam, kjer zime niso preveč mokre in hladne. V hladnejših krajih je pomlad varnejša izbira, ker se rastlina do zime bolje utrdi.

Razmnoževanje s semeni

Wulfenov mleček se lahko razmnožuje s semeni, pogosto tudi samosevno. Če pustiš socvetja dozoreti, se semena lahko raztresejo po okolici matične rastline. Mlade rastline se običajno pojavijo tam, kjer so tla odprta, suha in ne preveč zaraščena. Takšno naravno razmnoževanje je preprosto, vendar manj nadzorovano.

Pri načrtnem razmnoževanju semena zberi, ko so semenske glavice zrele, a še preden se popolnoma razprejo. Ker lahko semena odletijo iz kapsul, je dobro spremljati dozorevanje. Seješ jih lahko v lončke z zelo odcednim substratom. Substrat naj vsebuje več mineralnega deleža kot klasična setvena zemlja.

Kalitev je lahko neenakomerna, zato je pri tej metodi potrebna potrpežljivost. Semena nekaterih mlečkov bolje kalijo po obdobju hladnejših razmer. Lončke lahko pustiš na zaščitenem zunanjem mestu, kjer so izpostavljeni naravnim temperaturnim spremembam. Pomembno je, da substrat ostane rahlo vlažen, vendar nikoli razmočen.

Sadike presadi, ko razvijejo dovolj močan koreninski sistem in več pravih listov. Z njimi ravnaj previdno, ker mlade rastline ne marajo grobega poseganja v korenine. Na stalno mesto jih je najbolje saditi, ko so dovolj čvrste za zunanje razmere. Tudi pri mladih rastlinah uporabljaj rokavice, saj sok lahko draži kožo.

Razmnoževanje s potaknjenci in delitev

Razmnoževanje s potaknjenci je možno, vendar zahteva več previdnosti kot setev. Potaknjence običajno pripraviš iz necvetočih poganjkov, ki so dovolj čvrsti, a ne prestari. Rez mora biti čist, orodje pa ostro in razkuženo. Tako zmanjšaš poškodbe tkiva in možnost okužb.

Po rezu se iz potaknjenca izloči mlečni sok. Dobro je, da potaknjenec za kratek čas pustiš, da se rana nekoliko osuši. Nekateri vrtnarji rez previdno sperejo z vodo, nato pa potaknjenec pred sajenjem osušijo. Pri tem je obvezna zaščita rok, saj sok ne sme priti v stik z očmi ali poškodovano kožo.

Potaknjence posadi v zelo odceden substrat, ki vsebuje pesek, perlit ali droben mineralni material. Posoda naj ima dobre odtočne odprtine. Vlažnost mora biti zmerna, ker preveč vode hitro povzroči gnitje. Bolje je vzdrževati rahlo, enakomerno vlažnost kot ustvariti mokro okolje.

Delitev odraslih rastlin ni najprimernejši način razmnoževanja. Wulfenov mleček se po delitvi pogosto slabše obnavlja, saj ne mara motenja korenin. Če je delitev nujna, jo opravi zgodaj spomladi in z zelo ostrim orodjem. Kljub temu je za večino vrtov setev ali ukoreninjanje potaknjencev varnejša in bolj smiselna metoda.