Sajenje in razmnoževanje rdeče eskalonije

Uspešno sajenje rdeče eskalonije se začne z izbiro kakovostne sadike in ustrezno pripravljenega rastišča. Grm potrebuje odcedno zemljo, dovolj svetlobe ter zaščito pred najhladnejšimi vetrovi. Mlada rastlina je v prvih sezonah občutljivejša na sušo, zastajanje vode in močan mraz. Premišljena začetna oskrba zato pomembno vpliva na njeno poznejšo odpornost in obliko.

Sadike v loncih lahko teoretično sadiš večji del leta, če tla niso zamrznjena ali povsem razmočena. Najprimernejši čas je pomlad, ko se zemlja že ogreva, vendar še ni nastopila poletna vročina. V toplejših krajih je možna tudi zgodnjejesenska saditev. Jeseni posajena rastlina mora imeti dovolj časa, da pred zimo razvije nove korenine.

Pri nakupu preveri, ali je sadika enakomerno razvejana in brez izrazitih poškodb. Listi naj bodo čvrsti, naravno obarvani ter brez večjih peg, lepljivih oblog ali škodljivcev. Koreninska gruda ne sme imeti izrazitega vonja po gnitju. Zelo prepletene korenine, ki krožijo ob robu lonca, pred sajenjem previdno razrahljaj.

Velikost rastline ni vedno najboljši pokazatelj kakovosti. Manjša, dobro ukoreninjena sadika se pogosto lažje prilagodi kot prevelik primerek z oslabljenimi koreninami. Pomembno je uravnoteženo razmerje med koreninskim sistemom in nadzemnim delom. Sadike z zelo dolgimi, mehkimi poganjki so lahko posledica pretiranega gnojenja v drevesnici.

Priprava mesta in časa sajenja

Pred sajenjem oceni količino sonca, smer prevladujočih vetrov in odtekanje padavinske vode. Rdeča eskalonija najbolje uspeva na toplem, zračnem in zaščitenem mestu. V hladnejšem okolju ji koristi bližina zidu, ki čez dan sprejema sončno toploto. Vendar je ne sadi neposredno pod napušč, kjer bi lahko trpela zaradi kroničnega pomanjkanja vode.

Sadilna jama naj bo širša od koreninske grude, vendar ne bistveno globlja. Široka jama olajša širjenje novih korenin v okoliško zemljo. Pregloboko sajenje zmanjšuje dostop zraka do koreninskega vratu in povečuje nevarnost gnitja. Zgornji del koreninske grude naj po sajenju ostane v višini okoliških tal.

Izkopano zemljo po potrebi izboljšaj z zrelim kompostom, vendar ne uporabljaj svežega gnoja. Sveža organska snov lahko poškoduje korenine in povzroči premočno rast. V težkih tleh izboljšaj strukturo širšega območja, ne le dna sadilne jame. Plast grobega kamenja na dnu sama po sebi ne reši težav z neprepustno podlago.

Pred sajenjem koreninsko grudo temeljito navlaži. Suh substrat v loncu po sajenju včasih težko sprejme vodo, čeprav je okoliška zemlja mokra. Lonček odstrani previdno, da ne razpade celotna gruda. Če so korenine tesno ovite, jih nežno razpri in usmeri navzven.

Pravilen postopek sajenja

Sadiko postavi v sredino jame in preveri globino z ravno palico, položeno čez robove. Koreninski vrat ne sme biti zakopan pod več centimetrov zemlje. Rastlino obrni tako, da je njena lepše razvita stran usmerjena proti najbolj vidnemu delu vrta. Pri živi meji vse sadike poravnaj vzdolž napete vrvice.

Jamo postopoma zasipaj z rahlo zemljo in vmes nežno utrjuj večje zračne žepe. Zemlje ne tlači z vso težo, saj lahko močno zbiješ območje mladih korenin. Po končanem zasipanju oblikuj plitev zalivalni rob. Ta pomaga, da voda počasi pronica navzdol in ne odteče po površini.

Takoj po sajenju rastlino obilno zalij, tudi kadar je zemlja na videz vlažna. Zalivanje izboljša stik med koreninami in zemeljskimi delci. Ko se zemlja nekoliko posede, po potrebi dodaj manjšo količino prsti. Ponovno preveri, da koreninski vrat ni zdrsnil pregloboko.

Okoli rastline razporedi nekaj centimetrov debelo plast zastirke. Uporabi lahko kompostirano lubje, drobljen les ali drugo stabilno organsko snov. Ob steblu pusti nekaj centimetrov prostega prostora, da skorja ostane suha. V prvem letu redno preverjaj vlažnost pod zastirko, saj dež skozi debelo plast ne prodre vedno enakomerno.

Razmnoževanje s potaknjenci

Rdečo eskalonijo najpogosteje razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci. Zgodaj poleti lahko uporabiš delno dozorele poganjke, ki niso več povsem mehki. Pozneje poleti in zgodaj jeseni so primerni pololeseneli potaknjenci. Izberi zdrave poganjke brez cvetov, bolezni in vidnih poškodb.

Potaknjenec naj ima več listnih členov in naj bo dolg približno osem do dvanajst centimetrov. Spodnje liste odstrani, zgornje pa lahko pri večjih listih nekoliko skrajšaš. Spodnji rez naredi tik pod členom, kjer je sposobnost tvorbe korenin praviloma večja. Rezilo mora biti ostro in čisto, da ne poškoduje tkiva.

Potaknjence vstavi v zračen, rahlo vlažen substrat z dobrim razmerjem med zadrževanjem vode in drenažo. Primerna je mešanica razmnoževalnega substrata in perlita ali grobega peska. Spodnji del lahko obdelaš s sredstvom za spodbujanje ukoreninjanja, vendar to ni vedno nujno. Substrat ob steblu nežno pritisni, da je potaknjenec stabilen.

Visoka zračna vlaga zmanjšuje izgubo vode skozi liste, dokler se ne razvijejo korenine. Posodo lahko prekriješ s prozornim pokrovom, ki se ne dotika listov. Potaknjence postavi na svetlo mesto brez neposrednega opoldanskega sonca. Pokrov redno prezrači, saj zastal in prevlažen zrak spodbuja razvoj plesni.

Nega mladih in ukoreninjenih rastlin

Ukoreninjanje lahko traja več tednov, odvisno od temperature, zrelosti poganjka in kakovosti substrata. Ne preverjaj korenin s pogostim vlečenjem, ker lahko poškoduješ nežne začetne tvorbe. Znak napredka je čvrst videz in postopna rast novih listov. Rahlo upiranje ob nežnem dotiku kaže, da so se korenine že oprijele substrata.

Ko je koreninski sistem dovolj razvit, mlado rastlino presadi v posamezen lonec. Uporabi kakovosten, odceden substrat in ne izberi prevelike posode. V prevelikem loncu ostane zemlja dolgo mokra, kar povečuje nevarnost koreninske gnilobe. Po presajanju rastlino zalij in jo nekaj dni zaščiti pred močnim soncem.

Mlade eskalonije postopoma privajaj na zunanje razmere. Najprej jih čez dan postavljaj na zaščiteno mesto, ponoči pa jih ob hladnem vremenu umakni. Čas na prostem vsak dan nekoliko podaljšuj. Nenaden prehod iz vlažnega razmnoževalnega okolja na veter in sonce lahko povzroči hitro venenje.

Na stalno mesto jih posadi šele, ko so dovolj močne in je nevarnost močne pozebe majhna. V hladnejših krajih je pogosto varneje, da prvo zimo preživijo v svetlem, zaščitenem prostoru. Po sajenju na vrt redno vzdržuj zmerno vlago tal. Pravilno vzgojena mlada rastlina bo v naslednjih letih razvila čvrsto ogrodje in gosto krošnjo.