Sajenje in razmnoževanje poševne želvoglave

Poševna želvoglava se najbolje ukorenini, kadar jo posadiš v dobro pripravljena, enakomerno vlažna in s humusom bogata tla. Pri sajenju je odločilno, da rastlini že na začetku zagotoviš dovolj prostora, saj se sčasoma oblikuje v gostejšo gručo. Razmnoževanje je najzanesljivejše z delitvijo odraslih rastlin, mogoče pa je tudi s semeni ali potaknjenci. Uspeh je največji, če se izogneš suši v prvih tednih po sajenju.

Poševna želvoglava je primerna za spomladansko in jesensko sajenje. Spomladansko sajenje omogoči rastlini celo sezono za razvoj korenin pred zimo. Jesensko sajenje je uspešno, kadar je zemlja še topla in je do prvega močnejšega mraza dovolj časa. V obeh primerih je najpomembnejše, da se koreninska gruda ne izsuši.

Pred sajenjem rastlino dobro zalij, posebej če je bila kupljena v loncu. Suha koreninska gruda se po presajanju težje poveže z okoliško zemljo. Če so korenine zelo zavite po robu lonca, jih rahlo razrahljaj. S tem spodbudiš rast navzven in zmanjšaš tveganje, da bi rastlina ostala utesnjena.

Sadilna jama naj bo širša od koreninske grude, vendar ne pretirano globoka. Rastlino posadi na približno enako globino, kot je rasla v loncu ali na prejšnjem mestu. Pregloboko sajenje lahko povzroči zastajanje vlage okoli stebelne osnove. Po sajenju zemljo rahlo pritisni, da odstraniš večje zračne žepe.

Prvi tedni po sajenju odločajo o tem, kako hitro se rastlina prilagodi. Tla morajo biti stalno rahlo vlažna, ker nove korenine še ne morejo črpati vode iz širšega območja. Močno sonce in veter lahko presajeno rastlino dodatno izčrpata. V vročem obdobju ji začasna rahla senca pomaga prebroditi začetni stres.

Izbira lege in sadilne razdalje

Pri izbiri lege upoštevaj končno velikost rastline. Poševna želvoglava potrebuje dovolj prostora, da se njeni pokončni poganjki razvijejo brez pritiska sosednjih rastlin. Pregosta zasaditev poveča vlažnost med listi in s tem možnost glivičnih težav. Razdalja med rastlinami naj omogoča kroženje zraka in lažje vzdrževanje.

Najboljša lega je sončna do polsenčna, vendar z dovolj vlage v tleh. Na zelo sončnih mestih je treba posebno pozornost nameniti zalivanju in zastiranju. V polsenci je rast pogosto bolj sveža, cvetenje pa še vedno dobro, če svetlobe ni premalo. Globoka senca ni primerna, ker rastlina tam razvije šibkejše poganjke.

V mešanih gredah jo posadi za nižje trajnice ali med rastline podobnih potreb. Dobro deluje v naravnih zasaditvah, ob vodnih motivih in v vlažnih robovih vrta. Ker cveti pozneje, jo je smiselno kombinirati z rastlinami, ki so privlačne spomladi in zgodaj poleti. Tako greda ostane zanimiva skozi večji del sezone.

Če jo sadiš v skupinah, je učinek močnejši kot pri posamezni rastlini. Skupina treh do petih rastlin ustvari bolj naraven in poln videz. Pri tem pa ne smeš zmanjšati razmika do te mere, da se rastline že prvo leto dotikajo po vsej višini. Dolgoročno je bolje pustiti nekoliko več prostora kot pozneje popravljati pregosto zasaditev.

Sajenje korak za korakom

Najprej odstrani plevel, posebno trajne koreninske plevele. Poševna želvoglava v prvem letu ne tekmuje najbolje z agresivnimi pleveli, ker energijo usmerja v ukoreninjanje. Zemljo globoko zrahljaj in ji dodaj kompost. Če je prst zelo peščena, dodaj več organske snovi, da izboljšaš zadrževanje vode.

Sadilno jamo napolni z rahlo izboljšano zemljo, ne s premočnim gnojilnim koncentratom. Korenine morajo rasti v okoliško zemljo, zato prevelika razlika med sadilno jamo in vrtno zemljo ni koristna. Rastlino postavi naravnost in preveri višino sajenja. Nato postopoma zasuj, zemljo nežno utrdi in dobro zalij.

Po sajenju dodaj zastirko, vendar jo odmakni od stebel. Zastirka zmanjša izsuševanje in zavira rast plevela, kar je pri mladih rastlinah zelo pomembno. Primerna je listovka, kompost, slama brez semen ali drobno lubje. Debela, mokra plast neposredno ob steblih pa lahko povzroči gnitje.

V prvem letu ne pričakuj vedno polnega cvetenja. Rastlina pogosto najprej razvija koreninski sistem in šele nato pokaže svojo pravo okrasno vrednost. Če se pojavijo cvetovi, jih lahko pustiš, vendar rastline ne izčrpavaj z nepotrebnim presajanjem. Stabilno mesto in redna vlaga sta bolj pomembna kot hitri rezultati.

Razmnoževanje z delitvijo

Delitev je najbolj zanesljiv način razmnoževanja poševne želvoglave. Najbolje jo opraviš zgodaj spomladi, ko se začnejo kazati novi poganjki, ali zgodaj jeseni po koncu najhujše vročine. Spomladanska delitev daje rastlini več časa za obnovo. Jesenska delitev je uspešna, če po posegu sledi dovolj vlažno in blago obdobje.

Odraslo rastlino previdno izkoplji z večjo koreninsko grudo. Pri tem poskušaj ohraniti čim več zdravih korenin, saj se tako deli hitreje primejo. Grudo razdeli z ostrim nožem, lopato ali vrtnarskimi vilami. Vsak del naj ima več zdravih poganjkov ali brstov in dovolj korenin.

Po delitvi dele takoj posadi na pripravljeno mesto. Korenin ne puščaj dolgo na soncu ali vetru, ker se hitro izsušijo. Novo posajene dele dobro zalij in po potrebi nekaj dni senči. V prvih tednih je enakomerna vlaga ključna za obnovo koreninskih dlačic.

Delitev ni koristna samo za razmnoževanje, temveč tudi za pomlajevanje. Stare grude se lahko v sredini razredčijo, cvetenje pa postane manj enakomerno. Z delitvijo odstraniš šibke dele in ohraniš najbolj vitalne odseke. Rastlina se po uspešni delitvi pogosto odzove z močnejšo in bolj urejeno rastjo.

Razmnoževanje s semeni in potaknjenci

Razmnoževanje s semeni je mogoče, vendar manj predvidljivo. Semenske rastline se lahko nekoliko razlikujejo po rasti, višini in odtenku cvetov. Ta način je primeren, kadar želiš večje število rastlin in te manjša raznolikost ne moti. Za sortno enotnost je boljša delitev.

Semena posej v rahel, vlažen substrat in jih ne izpostavljaj izsušitvi. Kalitev je lahko počasnejša in neenakomerna, zato je potrebna potrpežljivost. Mlade sejančke presadi šele, ko razvijejo dovolj močne korenine. V prvem letu jih goji v nadzorovanih razmerah, preden jih izpostaviš zahtevnejšim razmeram na gredi.

Potaknjenci so možni iz mladih, neolesenelih poganjkov. Reži jih v obdobju aktivne rasti, preden rastlina usmeri preveč energije v cvetenje. Spodnje liste odstrani, potaknjenec vstavi v vlažen in zračen substrat ter ga zaščiti pred neposrednim soncem. Visoka zračna vlaga pomaga, vendar mora biti okolje dovolj prezračeno.

Pri vseh načinih razmnoževanja je higiena orodja zelo pomembna. Čiste škarje in noži zmanjšajo možnost prenosa bolezni na mlade rastline. Substrat naj bo svež, rahel in brez zastajanja vode. Mlade rastline so občutljivejše od odraslih, zato potrebujejo bolj enakomerno oskrbo.