Ognjeni fižol je hvaležna vzpenjavka, ki se na vrtu hitro uveljavi, če jo posejemo v dovolj ogreta tla in ji že od začetka zagotovimo oporo. Njegovo razmnoževanje je najpogosteje semensko, zato je kakovost semena odločilna za enakomeren vznik in močne sadike. Pri sajenju je pomembno uskladiti toploto tal, vlago, razdaljo med rastlinami in varstvo pred poznimi pozebami. Dobro načrtovana setev pomeni manj presajanja, manj stresa in zanesljivejši pridelek.

Čas setve in priprava semena

Ognjeni fižol sejemo na prosto, ko mine nevarnost poznih pozeb in se tla dovolj ogrejejo. Premrzla zemlja upočasni kalitev, poveča tveganje za gnitje semena in povzroči neenakomeren vznik. V večini celinskih vrtov je varneje počakati do sredine ali druge polovice pomladi. Če je pomlad hladna in mokra, se setev raje zamakne za nekaj dni kot da bi seme ležalo v neugodnih tleh.

Za setev izberemo zdrava, polna in nepoškodovana semena. Zgrbančena, plesniva ali mehansko poškodovana semena imajo slabšo kalivost in pogosto dajo šibke rastline. Pred setvijo jih lahko za nekaj ur namočimo v mlačno vodo, vendar namakanje ni nujno. Če so tla zelo mokra, namakanje celo poveča nevarnost gnitja.

Pri lastnem semenu je pomembno, da je bilo pravilno posušeno in shranjeno na suhem, hladnem ter temnem mestu. Vlažno shranjeno seme izgublja kalivost in je bolj dovzetno za plesni. Pred setvijo lahko naredimo preprost kalilni preizkus z nekaj semeni na vlažnem papirju. Tako vnaprej ocenimo, ali je treba sejati gosteje ali uporabiti sveže seme.

Ognjeni fižol se lahko predvzgoji v lončkih, vendar to zahteva previdnost. Rastlina ne mara poškodovanja korenin, zato je najbolje uporabiti posamezne lončke in presajati z nepoškodovano koreninsko grudo. Predvzgoja je koristna predvsem v hladnejših območjih ali tam, kjer želimo zgodnejši začetek. Sadike je treba pred sajenjem na prosto postopoma utrditi.

Priprava tal in setvena razdalja

Tla pred setvijo rahlo zrahljamo in obogatimo z zrelim kompostom. Zemlja naj bo drobno grudičasta, vendar ne preveč razmočena ali zbita. V zbitih tleh se korenine težje razvijajo, voda pa zastaja okoli semena. Dobro pripravljena setvena površina omogoči hiter vznik in enakomerno začetno rast.

Ognjeni fižol potrebuje več prostora kot številne nizke sorte fižola, ker razvije močne poganjke. Semena lahko sejemo ob opori v skupinah ali v vrstah, odvisno od izbranega sistema. Pri setvi ob posameznih kolih pogosto posejemo več semen okoli opore in pozneje pustimo najmočnejše rastline. Pri setvi ob mreži ali vrvicah je koristno ohraniti enakomerno razdaljo med rastlinami.

Globina setve naj bo običajno nekaj centimetrov, odvisno od strukture tal. V lažjih, peščenih tleh sejemo nekoliko globlje, ker se zgornja plast hitreje izsuši. V težjih glinenih tleh sejemo plitveje, da seme lažje vznikne in ni predolgo v mokrem okolju. Po setvi zemljo nežno pritisnemo, da ima seme dober stik s tlemi.

Pri načrtovanju razdalj ne smemo pozabiti na dostop za nego in obiranje. Pregosto postavljene opore otežijo pregled rastlin, odstranjevanje bolnih listov in pobiranje strokov. Med vrstami naj bo dovolj prostora za gibanje, zlasti če bo rastlina ustvarila visoko zeleno steno. Udoben dostop se med sezono izkaže za enako pomembnega kot sama rodovitnost tal.

Setev ob oporo in presajanje sadik

Oporo postavimo pred setvijo, ker poznejše zabijanje kolov lahko poškoduje seme ali mlade korenine. Palice, mreže ali vrvice morajo biti dovolj močne, da zdržijo težo odraslih rastlin. Pri višjih konstrukcijah je dobro preveriti stabilnost že pred poletnimi nevihtami. Močan oporni sistem zmanjša lomljenje poganjkov in olajša rast navzgor.

Ko semena vzniknejo, rastline nekaj časa rastejo počasneje, nato pa se ob toplem vremenu hitro podaljšajo. V tej fazi jih po potrebi nežno usmerimo k opori. Poganjkov ne zvijamo na silo, ker se mlada stebla zlahka poškodujejo. Dovolj je, da jih približamo opori in jim omogočimo naravno ovijanje.

Sadike iz lončkov presajamo šele, ko imajo dobro razvito koreninsko grudo in so zunanje razmere stabilne. Dan pred presajanjem jih zalijemo, da se gruda ne razpade. Sadimo jih na enako globino, kot so rasle v lončku, in ne zakopavamo stebla po nepotrebnem. Po sajenju jih nežno zalijemo, da se zemlja usede okoli korenin.

Presajene sadike prve dni varujemo pred močnim soncem, vetrom in nenadnimi ohladitvami. Kratkotrajna zaščita s kopreno je lahko zelo koristna, če so noči še hladne. Ko se rastline ukoreninijo, začnejo hitro iskati oporo in nadaljevati rast. Prehod iz lončka na vrt je uspešen predvsem takrat, ko ni poškodovana korenina.

Pridelava lastnega semena

Za seme izberemo najbolj zdrave in značilne rastline, ki dobro rodijo ter nimajo znakov bolezni. Seme naj dozori na rastlini, dokler stroki niso suhi, trdi in rahlo šelesteči. Če je vreme v času zorenja mokro, stroke poberemo pred dolgotrajnim dežjem in jih dosušimo pod streho. Dobro dozorelo seme ima večjo kalivost in boljšo vitalnost.

Pomembno je vedeti, da se ognjeni fižol lahko oprašuje z žuželkami, zato pri več sortah na istem vrtu lahko pride do križanja. Če želimo ohraniti sortno čistost, je treba različne sorte prostorsko ločiti ali uporabiti bolj nadzorovano semenarjenje. Za domačo uporabo križanje pogosto ni velika težava, lahko pa povzroči raznolikost v barvi cvetov, strokov ali zrnja. Pri semenarjenju za prodajo ali izmenjavo pa je natančnost pomembnejša.

Po sušenju seme izluščimo, pregledamo in odstranimo poškodovana ali sumljiva zrna. Pred shranjevanjem mora biti seme popolnoma suho, sicer lahko v zaprti posodi splesni. Shranimo ga v papirnate vrečke, steklene kozarce ali druge suhe posode, ki jih označimo z letnico in sorto. Označevanje prepreči zmedo, še posebej pri več vrstah fižola.

Za zaščito pred fižolarjem in drugimi skladiščnimi škodljivci lahko seme za nekaj dni zamrznemo, če je dobro posušeno. Nato ga hranimo v suhem in hladnem prostoru. Redno preverjanje shranjenega semena pomaga pravočasno odkriti vlago ali škodljivce. S skrbno pridelavo lastnega semena postane ognjeni fižol zanesljiv del vrtnega kroga iz leta v leto.