Mali jesen je pri sajenju hvaležna vrsta, če mu že na začetku pripraviš dovolj zračno, odcedno in svetlo rastišče. Uspeh ni odvisen od zapletenih posegov, temveč od pravilne globine sajenja, zdrave sadike in umirjene oskrbe v prvih sezonah. Ker drevo naravno dobro prenaša toplejša in bolj suha območja, se po uspešnem ukoreninjenju hitro osamosvoji. Razmnoževanje je mogoče na več načinov, vendar zahteva potrpežljivost, saj se mlade rastline razvijajo postopoma.

Najboljši čas in priprava na sajenje

Najprimernejši čas za sajenje malega jesena je jesen ali zgodnja pomlad. Jesensko sajenje je posebno ugodno tam, kjer zime niso pretirano ostre, saj ima drevo čas, da pred poletno vročino razvije nove korenine. Spomladansko sajenje je varnejše na hladnejših legah ali tam, kjer so tla pozimi zelo mokra. V obeh primerih je pomembno, da drevesa ne sadiš v zmrznjeno, razmočeno ali močno presušeno zemljo.

Sadika naj bo zdrava, dobro razvejana in brez poškodb na deblu. Pri sadikah v loncu preveri, ali korenine niso močno zavite v krogu, ker to lahko kasneje omeji stabilnost drevesa. Če so korenine na robu grude zelo prepletene, jih pred sajenjem nežno razrahljaj. Tako jih spodbujaš, da začnejo rasti v okoliško zemljo in ne ostanejo ujete v prvotni obliki lonca.

Sadilna jama naj bo predvsem široka, ker se mlade korenine najprej širijo vstran. Globina naj ustreza višini koreninske grude, saj mora koreninski vrat ostati približno na ravni okoliškega terena. Pregloboko sajenje pogosto povzroči počasno rast in večjo občutljivost za gnitje. Po postavitvi sadike zemljo zasipaj postopno in jo rahlo utrdi, da se odstranijo veliki zračni žepi.

Pred sajenjem je koristno razmisliti tudi o končni velikosti drevesa. Mali jesen sicer ni med največjimi drevesi, a kljub temu potrebuje prostor za krošnjo in korenine. Ne sadi ga preblizu zidov, podzemnih napeljav ali zelo konkurenčnih dreves. Dobra začetna umestitev prepreči številne poznejše težave, ki jih z obrezovanjem ni vedno mogoče kakovostno rešiti.

Postopek sajenja in prva oskrba

Ko je sadika nameščena v sadilno jamo, jo poravnaj tako, da stoji naravno in stabilno. Pri tem pazi, da lepša ali bolj razvita stran krošnje ni nujno vedno obrnjena proti pogledu, če bi to pomenilo slabšo stabilnost. Pomembnejše je, da je deblo pokončno, koreninska gruda pa dobro povezana z okoliško zemljo. Po sajenju je treba drevo temeljito zaliti, tudi če so tla na videz vlažna.

Prvo zalivanje pomaga zemlji, da se uleže okoli korenin. Voda zapolni prazne prostore in vzpostavi stik med koreninsko grudo in vrtno zemljo. Če se zemlja po zalivanju močno posede, jo dopolni do ustrezne višine. Pri tem ne nasipaj zemlje ob deblo, ker mora koreninski vrat ostati zračen.

V prvem letu po sajenju je najpomembnejša enakomerna vlaga. To ne pomeni stalno mokrih tal, temveč preprečevanje dolgotrajnega izsuševanja koreninske grude. Sadika v loncu je pred presajanjem rasla v omejenem substratu, ki se lahko razlikuje od okoliške zemlje. Zato je treba posebej paziti, da se ne izsuši samo notranja gruda, čeprav je zemlja okrog nje še vlažna.

Opora je koristna pri višjih sadikah in na vetrovnih legah. Namesti jo tako, da drevo podpira, vendar ga ne veže togo. Mehko vezivo naj ne poškoduje skorje in naj se z rastjo debla redno prilagaja. Po eni ali dveh sezonah, ko je drevo dobro ukoreninjeno, oporo praviloma odstraniš.

Razmnoževanje s semeni in mlade sadike

Mali jesen se lahko razmnožuje s semeni, vendar ta način zahteva več časa. Semena potrebujejo ustrezno dozorelost in pogosto tudi obdobje hladne stratifikacije, da se izboljša kalitev. V naravi ta proces poteka čez zimo, ko seme preživi hladno in vlažno obdobje v tleh. Pri domačem razmnoževanju je treba ta ritem čim bolj posnemati.

Setev je najbolje opraviti v rahlo, odcedno in čisto setveno mešanico. Semena naj ne bodo zakopana pregloboko, saj mlade rastline potrebujejo dovolj energije za preboj na površino. Posode postavi na mesto, kjer substrat ostaja zmerno vlažen, vendar ne razmočen. Pretirana vlaga je pri mladih sejančkih pogost vzrok propadanja.

Ko se pojavijo mlade rastline, potrebujejo veliko svetlobe in zaščito pred skrajnimi vremenskimi vplivi. Neposredno ostro sonce lahko majhne sejančke hitro izsuši, zato je v začetku primerna rahla zaščita. Ko se okrepijo, jih postopoma navajaj na zunanje razmere. Takšno utrjevanje je pomembno, da mlada drevesca ne doživijo šoka ob presajanju.

Sejanci niso vedno popolnoma enaki matični rastlini. To je lahko prednost, če želiš naravno raznolikost, ni pa najboljši pristop, če želiš točno določeno obliko ali lastnosti. Za vrtnarsko uporabo je zato pogosto preprosteje kupiti kakovostno sadiko iz zanesljive drevesnice. Razmnoževanje s semeni pa ostaja zanimivo za potrpežljive vrtnarje in zbiratelje.