Sajenje in razmnoževanje lataste sadrenke

Uspeh pri sajenju lataste sadrenke je odvisen predvsem od pravilne priprave tal in skrbno izbranega stalnega mesta. Rastlina razvije dolgo glavno korenino, zato poznejše presajanje pogosto povzroči zastoj v rasti ali celo propad. Razmnožuješ jo lahko s semeni, bazalnimi potaknjenci ali cepljenjem izbranih sort. Ne glede na uporabljeno metodo morajo mlade rastline rasti v zračnem, sončnem in dobro odcednem okolju.

Priprava mesta in ustrezen čas sajenja

Najprimernejši čas za sajenje je pomlad, ko se zemlja ogreje, vendar še ni nastopila poletna vročina. V milejšem podnebju je možno tudi zgodnje jesensko sajenje, če imajo rastline pred zimo dovolj časa za ukoreninjenje. Na težkih in mokrih tleh je pomlad varnejša, saj mlade korenine pozimi ne ostanejo v hladni vodi. Sajenja se loti v suhem vremenu, ko je zemlja drobljiva in je ni mogoče stisniti v lepljivo kepo.

Sadilno mesto naj bo sončno, odprto in zaščiteno pred zastajanjem vode. Pred sajenjem odstrani trajne plevele, saj jih bo pozneje zaradi občutljivih korenin težje izkopavati. Tla prekoplji globlje od običajne sadilne jame in v težjo zemljo vmešaj grob pesek, droben gramoz ali mineralni substrat. Namen izboljšave ni le hitrejše odtekanje vode, temveč tudi večja zračnost v območju korenin.

Če so tla izrazito kisla, lahko pred sajenjem dodaš apnenčev material v količini, določeni glede na dejansko reakcijo tal. Apnenja ne izvajaj na pamet, saj pretirano zvišanje pH zmanjša dostopnost nekaterih mikrohranil. V nevtralnih ali rahlo alkalnih tleh dodajanje apna ni potrebno. Pomembneje je, da je struktura zemlje prepustna in da se sadilna jama po dežju ne napolni z vodo.

Razdalja med rastlinami naj bo prilagojena končni širini sorte, običajno od 60 do 90 centimetrov. Pregosta zasaditev povzroča prepletanje poganjkov, slabše kroženje zraka in večjo občutljivost za glivične bolezni. Pri načrtovanju upoštevaj, da je mlada sadika sprva videti majhna, odrasel grm pa zasede precej več prostora. Bolje je začasno sprejeti praznine na gredi kot rastline pozneje presajati.

Pravilen postopek sajenja sadik

Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude, vendar ne bistveno globlja. Rastlino posadi tako, da ostane koreninski vrat v isti višini kot v loncu ali malenkost nad okoliško zemljo. Pregloboko sajenje je nevarno, ker se ob vznožju poganjkov zadržuje vlaga. Na težjih tleh lahko sadiko postaviš na nekaj centimetrov visok nasip.

Pred sajenjem koreninsko grudo dobro preglej in odstrani le očitno poškodovane ali gnile korenine. Zdrave korenine čim manj razdiraj, zlasti če so že prepletle substrat. Sadiko previdno namesti v jamo in praznine zapolni z rahlo pripravljeno zemljo. Zemljo utrdi z dlanmi, ne pa z močnim teptanjem, ki bi zmanjšalo zračnost.

Po sajenju rastlino temeljito zalij, da se zemlja enakomerno razporedi okoli korenin. Naslednje zalivanje opravi šele, ko se zgornja plast tal začne sušiti. Stalno namakanje sveže posajene sadike lahko povzroči pomanjkanje kisika v območju korenin. V prvih tednih je cilj enakomerna, ne pa trajna vlažnost.

Okoli rastline lahko razporediš tanko plast drobnega proda, ki preprečuje stik poganjkov z mokro zemljo. Organsko zastirko odmakni od koreninskega vratu, če jo uporabljaš na preostalem delu grede. Sadiko na vetrovnem mestu začasno podpri z nežno oporo. Vezavo odstrani ali prilagodi, ko se korenine utrdijo in rastlina začne stabilno rasti.

Razmnoževanje s semeni

Semena lahko poseješ zgodaj spomladi v zaščitenem prostoru ali nekoliko pozneje neposredno na pripravljeno gredo. Za setev uporabi lahek in dobro odceden substrat, ki se po zalivanju ne zbije. Semena prekrij le s tanko plastjo substrata, saj za kalitev ne potrebujejo globoke setve. Posodo postavi na svetlo mesto z zmerno toploto in enakomerno vlago.

Substrat med kalitvijo ohranjaj rahlo vlažen z nežnim pršenjem ali zalivanjem od spodaj. Močan curek vode lahko drobna semena izpere ali jih potisne pregloboko. Posode ne zapiraj nepredušno za daljše obdobje, ker visoka zračna vlaga spodbuja padavico sadik. Takoj ko se pojavijo kalčki, jim zagotovi zelo dobro svetlobo in zračenje.

Sadike razredči ali prepikiraj, ko razvijejo prve prave liste in jih je mogoče varno prijeti. Vsako rastlino prestavi v ločen lonček, da se korenina razvija čim manj moteno. Pri presajanju jo drži za liste, ne za občutljivo steblo. Po presajanju sadike nekaj dni zaščiti pred močnim opoldanskim soncem, nato jih postopoma privajaj na zunanje razmere.

Rastline, vzgojene iz semen, niso vedno popolnoma enake matični rastlini, predvsem pri polnocvetnih sortah. Ta način je primeren za vzgojo osnovnih vrst, naravnih zasaditev in večjega števila primerkov. Prvo obilno cvetenje se lahko pojavi šele v drugem letu. Kljub počasnejšemu začetku semenske rastline pogosto razvijejo močan in globok koreninski sistem.

Vegetativno razmnoževanje izbranih sort

Bazalne potaknjence odvzemi spomladi, ko mladi poganjki dosežejo približno pet do osem centimetrov. Izberi čvrste in zdrave poganjke brez cvetnih nastavkov. Odreži jih čim bližje osnovi in odstrani spodnje liste, da ne bodo v stiku s substratom. Rez naj bo čist, saj zmečkano tkivo hitreje gnije.

Potaknjence vstavi v sterilno mešanico peska, perlita in manjše količine setvenega substrata. Okolje mora biti zračno, vendar prvih nekaj tednov dovolj vlažno, da poganjki ne ovenijo. Visoka zračna vlaga pomaga, toda listi ne smejo biti stalno mokri. Posodo postavi na svetlo mesto brez ostrega neposrednega opoldanskega sonca.

Ukoreninjanje je uspešnejše pri enakomerni temperaturi in zmerni talni vlagi. Potaknjence zalivaj previdno, saj nimajo korenin, ki bi porabljale odvečno vodo. Ko opaziš novo rast in odpor ob nežnem potegu, so se začele oblikovati korenine. Takrat zaščito postopoma odstrani in mlade rastline privadi na bolj suhe razmere.

Nekatere kakovostne polnocvetne sorte se v poklicni pridelavi razmnožujejo s cepljenjem na močne podlage. Postopek zahteva natančno delo, ustrezno temperaturo in dobro nadzorovano vlažnost, zato je za domačega vrtnarja zahtevnejši. Za ohranjanje sortnih lastnosti so zato običajno najpraktičnejši bazalni potaknjenci. Deljenje starega grma ni priporočljivo, ker dolga glavna korenina težko prenese razrez in presajanje.