Krvavi mlečnik se najlažje vzpostavi tam, kjer mu rastišče omogoča rahlo senco, zmerno vlažna tla in dovolj organske snovi. Sajenje ni zahtevno, vendar je uspeh veliko večji, če rastlini že na začetku ponudimo razmere, podobne naravnim gozdnim robovom. Ker se lahko sam zaseje, je treba pri načrtovanju upoštevati tudi njegovo sposobnost širjenja. Pri rokovanju z rastlino so priporočljive rokavice, saj oranžni mleček lahko draži kožo.

Najprimernejši čas za sajenje je pomlad ali zgodnja jesen. Spomladi ima rastlina dovolj časa, da pred poletno vročino razvije nove korenine. Jesensko sajenje je uspešno, če tla še niso hladna in premočena. V obeh obdobjih je pomembno, da se rastlina po presaditvi ne izsuši.

Sadilno mesto naj ne bo na najmočnejšem opoldanskem soncu. Krvavi mlečnik sicer prenese nekaj neposredne svetlobe, vendar je v polsenci bolj svež in stabilen. Pod redkimi grmi, ob zidovih ali na robu senčne grede se običajno dobro obnese. Izogibati se je treba mestom, kjer voda po dežju dolgo stoji.

Pred sajenjem zemljo zrahljamo in odstranimo trdovratne koreninske plevele. Dodatek zrelega komposta pomaga izboljšati strukturo tal in zadrževanje vlage. Če so tla težka, jih rahljamo z organskim materialom, ne z velikimi odmerki peska brez premisleka. Cilj je drobljiva, živa prst, v kateri se korenine hitro razraščajo.

Sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla prej. Pregloboko sajenje lahko povzroči težave pri koreninskem vratu, plitvo sajenje pa izsuševanje korenin. Po sajenju tla nežno pritisnemo, da odstranimo večje zračne žepe. Nato rastlino temeljito zalijemo in po potrebi dodamo tanko zastirko.

Priprava tal pred sajenjem

Dobra priprava tal je pri krvavem mlečniku pomembnejša od kasnejšega intenzivnega gnojenja. Rastlina ne zahteva zelo bogate zemlje, potrebuje pa zračno in biološko aktivno podlago. V zbitih tleh korenine težje dihajo, voda pa se neenakomerno premika. Zato je rahlanje pred sajenjem pogosto odločilno za zdrav začetek.

Kompost naj bo dobro zrel, temen in drobljiv. Svež organski material lahko porablja dušik med razkrajanjem ali draži občutljive korenine. Zreli kompost deluje počasneje, vendar bolj uravnoteženo in varno. Običajno zadostuje tanek sloj, ki ga nežno vdelamo v zgornjo plast zemlje.

Na kislih ali zelo revnih tleh lahko rastlina še vedno uspeva, vendar bo rast manj bujna. Pomembnejša od natančne reakcije tal je stabilna vlažnost in prisotnost humusa. Če je prst popolnoma izčrpana, jo izboljšujemo postopno več sezon. Tak pristop je bolj trajnosten kot enkraten močan poseg.

Pred sajenjem je smiselno opazovati, kako se mesto obnaša po dežju. Če voda hitro odteče, a tla ostanejo rahlo sveža, je rastišče zelo primerno. Če nastajajo luže, je treba izboljšati odcednost ali izbrati drugo lego. Krvavi mlečnik je odporen, vendar stalno mokrih tal ne prenaša dobro.

Sajenje sadik in presajanje mladih rastlin

Sadike krvavega mlečnika sadimo z rahlim razmikom, da se lahko razvijejo v naravno oblikovane skupine. Pretesno sajenje poveča vlago med listi in oteži kroženje zraka. Pri manjših sadikah lahko uporabimo razmik približno trideset centimetrov, pri bujnejših pa nekaj več. Končni razmik je odvisen tudi od tega, ali želimo naraven ali bolj nadzorovan videz.

Pri presajanju mladih samoniklih rastlin je najbolje izbrati oblačen dan. Mlade rastline izkopljemo z majhno grudo zemlje, da čim manj poškodujemo korenine. Tako se hitreje ukoreninijo in manj ovenijo po presajanju. Po presaditvi jih nekaj dni spremljamo in po potrebi zmerno zalijemo.

Starejše rastline se presajanju lahko slabše prilagodijo. Imajo bolj razvit koreninski sistem, ki ga pri izkopu lažje poškodujemo. Če je presajanje nujno, je bolje to storiti zgodaj spomladi ali jeseni. Rastlino po presajanju nekoliko prikrajšamo, da zmanjšamo izgubo vode skozi liste.

Pri sajenju v naravne robove gredice je dobro razmišljati o njegovem kasnejšem širjenju. Ne sadimo ga neposredno ob zelo nizke in počasne trajnice, ki bi jih lahko zasenčil. Bolje ga je postaviti med srednje visoke, odporne rastline, ki prenesejo nekaj konkurence. Tako se zasaditev razvija bolj uravnoteženo.

Razmnoževanje s semeni

Razmnoževanje s semeni je pri krvavem mlečniku najnaravnejši in pogosto najuspešnejši način. Rastlina po cvetenju oblikuje semenske stroke, ki ob zrelosti sprostijo drobna semena. V ugodnih razmerah se semena sama razširijo po okolici. Zato je samosejanje običajen del življenjskega kroga te vrste.

Če želimo semena zbrati, jih poberemo tik pred popolnim odpiranjem strokov. Prezgodaj pobrana semena pogosto niso dovolj zrela, prepozno pa se že raztresejo. Zbrane stroke lahko posušimo v papirnati vrečki, kjer se semena varno sprostijo. Shranjujemo jih na suhem, hladnem in zračnem mestu.

Setev lahko opravimo jeseni neposredno na pripravljeno rastišče. Jesenska setev posnema naravni ritem in semenom omogoči izpostavljenost zimskim razmeram. Takšna hladna faza lahko izboljša kalitev pri številnih samoniklih trajnicah. Spomladi nato opazujemo vznik in po potrebi redčimo mlade rastline.

Pri spomladanski setvi je kalitev lahko bolj neenakomerna. Semena sejemo plitvo, ker za uspešen vznik ne smejo biti pregloboko zakopana. Substrat naj bo rahlo vlažen, vendar ne moker. Mlade rastline presadimo šele, ko so dovolj močne za rokovanje.

Razmnoževanje z delitvijo in nadzor mladih sejancev

Delitev starejših rastlin je mogoča, vendar ni vedno najbolj eleganten način razmnoževanja. Krvavi mlečnik se pogosto lažje in bolj naravno obnavlja iz semen. Kadar imamo lepo razvito grudo, jo lahko previdno razdelimo v hladnejšem delu leta. Pri tem pazimo, da ima vsak del dovolj korenin in zdravih brstov.

Po delitvi rastline ne sm