Kliivija je rastlina, ki ne zahteva pogostega presajanja; pravzaprav ji ustreza, da so njene korenine nekoliko utesnjene v lončku, saj to spodbuja cvetenje. Kljub temu pride čas, ko je presaditev nujna za nadaljnjo zdravo rast. Prav tako je razmnoževanje kliivije razmeroma preprost postopek, ki ti omogoča, da iz ene rastline vzgojiš več novih in tako razširiš svojo zbirko ali pa z njimi obdariš prijatelje. Uspešno sajenje in razmnoževanje sta odvisna od pravega časa, pravilne tehnike in ustrezne nege po posegu. Z upoštevanjem nekaj ključnih nasvetov lahko zagotoviš, da bodo tvoje nove rastline uspešno pognale in te v prihodnosti razveseljevale s cvetovi.
Pravi čas za sajenje in presajanje
Izbira pravega trenutka za presajanje kliivije je ključna za uspeh. Najbolj idealen čas za ta postopek je spomladi, takoj po tem, ko rastlina odcveti. V tem obdobju se konča faza cvetenja in začenja se obdobje aktivne rasti listov in korenin. Presajanje v tem času omogoča rastlini, da si hitro opomore od stresa in se dobro ukorenini v svežem substratu, preden nastopi poletna vročina. S tem ji zagotoviš dovolj časa, da si nabere moči za naslednjo sezono cvetenja.
Presajanja se nikoli ne lotevaj v obdobju cvetenja ali tik pred njim, saj bi s tem prekinil cvetenje in rastlino nepotrebno izčrpal. Prav tako se izogibaj presajanju jeseni ali pozimi, ko se rastlina pripravlja na mirovanje ali je že v njem. Poseg v tem času bi zmotil njen naravni cikel in bi lahko ogrozil cvetenje v prihodnjem letu. Če je presaditev nujna zaradi bolezni ali poškodbe lončka, jo seveda opravi, vendar bodi pripravljen na to, da si bo rastlina vzela več časa za okrevanje.
Kliivije ne potrebujejo pogostega presajanja. Mlade rastline lahko presajaš vsaki dve leti, starejše in dobro uveljavljene primerke pa le na vsake tri do štiri leta, ali celo redkeje. Znak, da je čas za presaditev, je, ko korenine popolnoma prerastejo lonček, začnejo rasti skozi drenažne luknje ali pa dvigajo rastlino iz lonca. Če rastlina še ni prerastla lončka, a meniš, da potrebuje osvežitev, lahko spomladi preprosto zamenjaš le zgornjih nekaj centimetrov zemlje s svežim, hranljivim substratom.
Pri razmnoževanju z delitvijo stranskih poganjkov prav tako velja, da je najboljši čas za to spomladi, po cvetenju. To je idealno, saj lahko razmnoževanje združiš s presajanjem matične rastline. Tako opraviš dva pomembna postopka hkrati in rastlino motiš le enkrat. Mladi poganjki bodo imeli vso rastno sezono pred seboj, da se dobro ukoreninijo in začnejo samostojno rasti, kar povečuje možnosti za uspeh.
Več člankov na to temo
Izbira substrata in lončka
Za uspešno rast kliivije je ključna izbira pravega substrata. Potrebuje zračno, rahlo in dobro odcedno mešanico, ki bo koreninam zagotavljala dovolj zraka in preprečevala zastajanje vode. Najenostavneje je kupiti kakovostno zemljo za sobne rastline in ji primešati približno tretjino materiala za izboljšanje drenaže, kot je perlit, grob pesek ali drobno lubje za orhideje. S tem ustvariš strukturo, ki bo zadržala dovolj vlage, a hkrati omogočila odtekanje odvečne vode.
Pripraviš lahko tudi lastno mešanico. Dobro se obnese kombinacija enega dela vrtne zemlje ali komposta, enega dela šote in enega dela peska ali perlita. Pomembno je, da substrat ni preveč zbit in težak, saj bi to lahko povzročilo gnitje mesnatih korenin kliivije. Pred uporabo se prepričaj, da so vse komponente dobro premešane in brez večjih grudic. Kvaliteten substrat je osnova za zdrav koreninski sistem in posledično za vitalno rastlino.
Pri izbiri lončka je pomembno, da ne pretiravaš z velikostjo. Kot že omenjeno, imajo kliivije raje nekoliko utesnjen prostor. Nov lonec naj bo v premeru le za dva do štiri centimetre večji od prejšnjega. Prevelik lonec spodbuja rastlino, da vso svojo energijo usmeri v razvoj korenin, kar gre na račun cvetenja. Lonci iz gline so dobra izbira, saj so porozni in omogočajo dihanje korenin, vendar se v njih zemlja hitreje suši. Plastični lonci dlje zadržujejo vlago, zato je pri njih potrebna večja pazljivost pri zalivanju.
Ne glede na material pa je absolutno nujno, da ima lonec na dnu ustrezne drenažne luknje. Brez njih bo voda zastajala v loncu, kar bo neizogibno vodilo v gnitje korenin in propad rastline. Preden v lonec nasuješ zemljo, je priporočljivo, da na dno položiš plast drenažnega materiala, na primer glinoporja, koščkov razbitega glinenega lonca ali proda. Ta plast bo dodatno zagotovila, da se drenažne luknje ne bodo zamašile z zemljo in da bo odtekanje vode nemoteno.
Več člankov na to temo
Razmnoževanje z delitvijo
Najpogostejši in najlažji način razmnoževanja kliivije je z delitvijo stranskih poganjkov, ki zrastejo ob matični rastlini. Ta metoda je zanesljiva in mlade rastline, pridobljene na ta način, bodo ohranile vse lastnosti matične rastline. Z ločevanjem poganjkov počakaj, da so ti dovolj veliki in močni za samostojno življenje. Pravilo je, da mora imeti vsak poganjek vsaj štiri do pet lastnih listov in dobro razvit koreninski sistem. To običajno traja dve do tri leta.
Postopek ločevanja je najbolje opraviti med presajanjem matične rastline. Previdno jo vzemi iz lončka in nežno otresi odvečno zemljo, da se pokažejo korenine. Poišči mesto, kjer je mladi poganjek zraščen z matično rastlino. S čistim in ostrim nožem previdno odreži poganjek, pri tem pa pazi, da mu pustiš čim več lastnih korenin. Rezi natančno in poskušaj čim manj poškodovati tako mlado rastlino kot matično.
Po ločitvi je priporočljivo, da rezne ploskve na obeh rastlinah posuješ z ogljem v prahu ali cimetom. To deluje kot naravni fungicid in pomaga preprečevati okužbe ter pospešuje celjenje ran. Pusti, da se rane na zraku nekoliko osušijo, približno eno uro, preden nadaljuješ s sajenjem. Tako matično rastlino kot ločeni poganjek posadi v ločena lončka z ustrezno pripravljenim substratom.
Mladi poganjek posadi v majhen lonček, ki je le nekoliko večji od njegove koreninske grude. Posajeno rastlino zmerno zalij in jo postavi na svetlo, a senčno in toplo mesto. Nekaj tednov po sajenju bo rastlina morda kazala znake stresa, kot je rahlo venenje listov, kar je normalno. V tem času ohranjaj zmerno vlažnost substrata, vendar ne pretiravaj z zalivanjem. Ko opaziš novo rast, je to znak, da se je rastlina uspešno ukoreninila. Mlade rastline, pridobljene z delitvijo, običajno zacvetijo v dveh do treh letih.
Razmnoževanje s semeni
Razmnoževanje kliivije s semeni je dolgotrajen proces, ki zahteva precej potrpežljivosti, vendar je lahko zelo nagrajujoč. Za pridobitev semen je treba cvetove oprašiti. To lahko storiš ročno s pomočjo majhnega čopiča, s katerim preneseš cvetni prah z prašnikov ene rože na pestič druge. Po uspešni oprašitvi se bo iz cveta razvil plod – velika, mesnata jagoda, ki med zorenjem spremeni barvo iz zelene v živo rdečo. Zorenje plodu traja več mesecev, včasih tudi do enega leta.
Ko so plodovi popolnoma zreli in se zmehčajo, jih lahko oberemo. Previdno jih odpri in iz njih poberi semena, ki so velika in biserno bela. Semena je treba posejati čim prej po tem, ko jih vzamemo iz plodu, saj hitro izgubijo kalivost in se ne smejo izsušiti. Pred setvijo jih dobro očisti morebitnih ostankov mesa plodu, da preprečiš razvoj plesni.
Za setev pripravi majhne lončke ali setveni plato, napolnjen z rahlim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in peska ali perlita. Seme le rahlo potisni v površino substrata, tako da je približno polovica semena pokrita z zemljo. Substrat nežno navlaži z razpršilko in posodo pokrij s prozorno folijo ali steklom, da ustvariš visoko zračno vlago, ki je potrebna za kalitev. Posodo postavi na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce.
Kalitev semen kliivije je počasna in lahko traja od šest tednov do nekaj mesecev. V tem času redno preverjaj vlažnost substrata in občasno prezrači posodo, da preprečiš nastanek plesni. Ko se pojavijo prve korenine in nato prvi list, lahko odstraniš pokrov. Mlade rastlinice rastejo zelo počasi. Ko razvijejo dva do tri liste, jih lahko previdno presadiš v posamezne majhne lončke. Rastline, vzgojene iz semen, bodo potrebovale veliko let, od pet do sedem, preden bodo prvič zacvetele.
