Sajenje iskrivke je najuspešnejše, kadar rastlini že na začetku zagotovimo rahla, humozna in odcedna tla. Čeprav je znana kot trpežna trajnica, slabo prenaša dolgotrajno mokroto okoli koreninskega vratu. Pravilna globina sajenja je zato enako pomembna kot izbira lege. Ko je posajena premišljeno, se hitro ukorenini in oblikuje lepo, kompaktno rozeto.
Najboljši čas za sajenje je pomlad ali zgodnja jesen. Spomladi ima rastlina dovolj časa, da pred poletno vročino razvije korenine. Jesensko sajenje je prav tako uspešno, če ga opravimo dovolj zgodaj, da se rastlina pred zimo dobro ustali. Pozno jesensko sajenje je bolj tvegano, zlasti v težjih in hladnih tleh.
Pri kupljenih sadikah je treba pred sajenjem pregledati koreninsko grudo. Če so korenine močno zavite ob robu lončka, jih nežno razrahljamo. S tem spodbudimo, da začnejo rasti navzven v okoliško zemljo. Rastlina se tako hitreje prilagodi novemu mestu in manj zaostaja v rasti.
Iskrivka je primerna za grede, robove poti, skalnjake, senčne kotičke in posode. V vseh primerih potrebuje dobro odceden rastni prostor. V posodah je treba uporabiti kakovosten substrat in obvezno drenažno odprtino. V gredi pa je treba posebno pozornost nameniti izboljšanju težkih tal.
Priprava sadilnega mesta
Pred sajenjem odstranimo plevel in zemljo dobro zrahljamo. Plevel je pri mladih sadikah resna konkurenca, ker jim odvzema vodo in hranila. Zbita zemlja omejuje razvoj korenin in povečuje možnost zastajanja vode. Zato se priprava sadilnega mesta nikoli ne sme obravnavati kot nepomemben korak.
Več člankov na to temo
Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude. Ni nujno, da je zelo globoka, pomembno pa je, da je dno rahlo. Če so tla glinena, dodamo kompost in material, ki izboljša odcednost. Če so tla peščena, dodamo več organske snovi, da bolje zadržujejo vlago.
Koreninski vrat mora po sajenju ostati približno na isti višini, kot je bil v lončku. Pregloboko sajenje lahko povzroči gnitje sredine rastline. Preplitko sajenje pa izpostavi korenine suši in temperaturnim nihanjem. Po sajenju zemljo rahlo pritisnemo, vendar je ne zbijemo premočno.
Razdalja med rastlinami je odvisna od sorte in želenega učinka. Manjše sorte sadimo približno trideset centimetrov narazen, močnejše pa potrebujejo več prostora. Pregosto sajenje hitro ustvari lep videz, vendar pozneje zmanjša zračnost. Bolje je pustiti nekaj prostora, da se rozete naravno razširijo.
Sajenje v gredo in posode
Pri sajenju v gredo je pomembno, da izberemo mesto brez stalnega zastajanja vode. Iskrivka lahko dobro uspeva ob robu drevesnih krošenj, če tla niso preveč suha. Koreninska konkurenca večjih dreves jo lahko oslabi, zato ji občasno dodamo kompost in v suši zalijemo. V bližini plitvo ukoreninjenih dreves je treba stanje tal pogosteje preverjati.
Več člankov na to temo
V posodah je treba posebno pozornost nameniti substratu. Uporabimo mešanico, ki zadržuje vlago, vendar ostane zračna. Preveč šotnat substrat se lahko ob izsušitvi težko ponovno navlaži. Pretežek substrat pa v loncu hitro povzroči težave s koreninami.
Na dno lonca ne zadošča le dekorativna plast kamenčkov, če ni odtoka. Najpomembnejše so odprtine, skozi katere odvečna voda odteče. Lonček ne sme stalno stati v polnem podstavku vode. To je pogosta napaka pri gojenju iskrivke na balkonih in terasah.
Po sajenju rastlino temeljito zalijemo. Prvo zalivanje pomaga, da se zemlja usede okoli korenin in odpravi zračne žepe. V naslednjih tednih zalivamo zmerno, vendar redno. Ko se pojavi nova rast, je to znak, da se rastlina dobro ukoreninja.
Razmnoževanje z delitvijo
Najzanesljivejši način razmnoževanja iskrivke je delitev odrasle rastline. Ta metoda ohrani sortne lastnosti, zato bodo nove rastline enake matični. Delitev je posebej primerna, ko rastlina postane pregosta ali se sredina rozete začne redčiti. Hkrati z razmnoževanjem rastlino tudi pomladimo.
Delitev opravimo spomladi ali zgodaj jeseni. Rastlino previdno izkopljemo in odstranimo odvečno zemljo okoli korenin. Z ostrim nožem ali lopatko jo razdelimo na dele, ki imajo dovolj korenin in zdrav rastni vršiček. Šibke, gnile ali posušene dele odstranimo.
Vsak del posadimo na pripravljeno mesto in ga dobro zalijemo. Prvih nekaj tednov je treba skrbeti za enakomerno vlago, ker so korenine pri delitvi delno poškodovane. Močno sonce lahko sveže deljene rastline dodatno obremeni. Zato je v toplem vremenu koristna začasna senca.
Delitev ni priporočljiva v vročem poletju. Takrat rastline težje nadomestijo izgubo korenin in hitreje ovenijo. Če je delitev nujna, jo opravimo v oblačnem vremenu in rastline po posegu skrbno zalivamo. Kljub temu sta pomlad in zgodnja jesen precej varnejši obdobji.
Razmnoževanje s potaknjenci in semeni
Iskrivko je mogoče razmnoževati tudi s potaknjenci, vendar je ta način nekoliko zahtevnejši. Uporabimo mlade stranske poganjke z majhnim delom stebla. Potaknjenec vstavimo v rahel, vlažen substrat in ga postavimo na svetlo mesto brez neposrednega sonca. Pomembno je, da substrat ostane vlažen, ne pa razmočen.
Pri potaknjencih je visoka zračna vlaga koristna. Lahko jo zagotovimo s prozornim pokrovom, vendar moramo vsak dan prezračiti. Brez prezračevanja se hitro razvije plesen. Ko se pojavijo novi listi, je to navadno znak, da se potaknjenec ukoreninja.
Razmnoževanje s semeni je manj zanesljivo za okrasne sorte. Potomci pogosto niso enaki matični rastlini, saj se barva in oblika listov lahko močno razlikujeta. Ta način je zanimiv za ljubitelje poskusov, ne pa za natančno ponavljanje izbrane sorte. Pri profesionalnem razmnoževanju sort je zato delitev precej pogostejša izbira.
Semena sejemo površinsko ali zelo plitvo, ker so drobna. Substrat mora biti fin, rahel in enakomerno vlažen. Mlade rastlinice so občutljive na izsušitev in premočno zalivanje. Ko razvijejo dovolj listov, jih presadimo v posamezne lončke in postopoma privajamo na zunanje razmere.