Sajenje in razmnoževanje gostocvetne lizimahije za močne sadike

Gostocvetna lizimahija se najuspešneje razvije, kadar jo posadimo v rahla, humozna in enakomerno vlažna tla. Pri sajenju je pomembno, da rastlini omogočimo dober stik korenin z zemljo, vendar je ne posadimo v razmočeno ali zbito podlago. Razmnoževanje je razmeroma preprosto, saj se dobro odziva na delitev in potaknjence. Z nekaj natančnosti lahko iz ene močne rastline vzgojimo več kakovostnih sadik za korita, gredice ali viseče zasaditve.

Priprava tal in izbira sadilnega mesta

Pred sajenjem je treba izbrati mesto, kjer rastlina ne bo trpela zaradi dolgotrajne suše. Gostocvetna lizimahija ima rada svetla do polsenčna rastišča z zmerno toploto. Preveč žgoče sonce lahko poleti povzroči venenje, še posebej pri mladih rastlinah. Zato je dobro izbrati lego z jutranjim soncem ali rahlo zaščito v najbolj vročem delu dneva.

Tla pred sajenjem dobro prerahljamo in odstranimo trdovratne plevele. Korenine mladih sadik se hitreje razrastejo v zračni in drobno grudičasti zemlji. Dodatek komposta je zelo koristen, ker izboljša zadrževanje vlage in oskrbo s hranili. Če so tla težka, dodamo tudi nekaj grobega peska ali drobnega mineralnega materiala za boljše odtekanje vode.

V posodah uporabimo kakovosten substrat, ki ne sme biti ne preveč šoten ne preveč zbit. Dobro je, da vsebuje organsko snov in sestavine za zračnost, kot so kokosova vlakna, perlit ali drobno lubje. Posoda mora imeti odtočne odprtine, ker rastlina ne prenaša stoječe vode. Pri visečih košarah je pomembno tudi, da substrat ne presahne prehitro.

Sadilno mesto naj bo usklajeno z njeno rastno obliko. Ker se poganjki radi razraščajo in prevešajo, jo sadimo na robove posod ali sprednji del gred. V mešanih zasaditvah naj ne bo skrita za močnimi, hitro rastočimi rastlinami. Če ima dovolj prostora, razvije lepšo obliko in bolj enakomerno cveti.

Pravilno sajenje sadik

Sadiko pred sajenjem dobro zalijemo, da se koreninska gruda navlaži. Suha gruda po sajenju težje sprejema vodo, tudi če je okoliška zemlja mokra. Če je rastlina v lončku močno prekoreninjena, korenine na robu grude nežno razrahljamo. S tem jih spodbudimo, da se usmerijo v novo zemljo.

Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude. Rastline ne sadimo globlje, kot je rasla v lončku. Pregloboko sajenje lahko povzroči zastajanje vlage ob osnovi poganjkov. Po sajenju zemljo rahlo pritisnemo, da se odstrani večje zračne žepe, vendar je ne zbijemo premočno.

Po sajenju rastlino temeljito zalijemo. Voda pomaga, da se zemlja tesno oprime korenin in zmanjša presaditveni stres. Prvih nekaj dni spremljamo vlažnost tal bolj pozorno kot pri ustaljenih rastlinah. Mlade sadike imajo manjši koreninski sistem in se hitreje odzovejo na pomanjkanje vode.

Razdalja sajenja je odvisna od namena zasaditve. V koritih jo lahko sadimo nekoliko gosteje, ker želimo hiter okrasni učinek. Na gredah ji pustimo več prostora, da se lahko razraste brez tekmovanja. Pregosta zasaditev poveča vlažnost med poganjki in lahko poslabša zračnost.

Razmnoževanje z delitvijo in potaknjenci

Delitev je najprimernejša pri starejših, dobro razvitih rastlinah. Najbolje jo opravimo spomladi, ko se rast šele začenja, ali zgodaj jeseni, ko vročina popusti. Rastlino previdno dvignemo iz zemlje in koreninsko grudo razdelimo na več delov. Vsak del mora imeti zdrave korenine in dovolj poganjkov za samostojen razvoj.

Pri delitvi uporabljamo čist nož ali ostro lopatico. Poškodovane, gnile ali presuhe dele odstranimo. Sveže razdeljene rastline takoj posadimo v pripravljeno zemljo in jih dobro zalijemo. Prvih nekaj tednov jih varujemo pred sušo in neposredno vročino.

Potaknjenci so zelo uporaben način razmnoževanja, zlasti pri rastlinah v posodah. Izberemo zdrave, neolesenele poganjke brez znakov bolezni. Potaknjenec naj ima več listnih členkov, spodnje liste pa odstranimo. Spodnji del vstavimo v rahel, vlažen substrat, ki naj ostane enakomerno vlažen.

Za uspešno ukoreninjanje je pomembna visoka zračna vlaga, vendar ne mokrota. Potaknjence lahko pokrijemo s prozornim pokrovom, vendar jih moramo redno zračiti. Preveč zaprt in vlažen prostor spodbuja plesni. Ko se pojavijo novi listi in rast postane čvrsta, lahko mlade rastline postopoma privajamo na običajne razmere.

Nega po sajenju in utrjevanje mladih rastlin

Po sajenju je najpomembnejše vzdrževati enakomerno vlažnost. Rastlina ne sme stati v vodi, vendar se substrat ne sme povsem izsušiti. Mlade korenine so občutljive na nenadne spremembe, zato je zmernost ključna. Zalivanje prilagodimo vremenu, velikosti posode in hitrosti rasti.

Prvo gnojenje opravimo šele, ko se rastlina očitno ukorenini. Prezgodnje gnojenje lahko obremeni nežne korenine. Pri sadikah v svežem substratu je hranil pogosto dovolj za prvih nekaj tednov. Kasneje uporabimo blago tekoče gnojilo ali majhno količino organskega gnojila.

Mlade rastline postopoma privajamo na močnejšo svetlobo. Če so bile vzgojene v zaščitenem prostoru, jih neposredno sonce lahko hitro poškoduje. Najprej jih postavimo v svetlo senco, nato pa jih iz dneva v dan izpostavljamo več svetlobe. Takšno utrjevanje zmanjša možnost ožigov in venenja.

Ko se rastlina začne razraščati, lahko vršičke rahlo prikrajšamo. To spodbuja razvejanje in bolj polno obliko. Pri visečih zasaditvah je ta ukrep še posebej koristen, ker prepreči dolge gole poganjke. Dobro ukoreninjena in pravilno oblikovana sadika se pozneje veliko lažje razvije v bogato cvetočo rastlino.