Sajenje in razmnoževanje forzicije

Sajenje in razmnoževanje forzicije sta razmeroma enostavna postopka, ki ti omogočata, da to čudovito pomladno cvetočo grmovnico uspešno vključiš v svoj vrt ali pa obstoječo rastlino razmnožiš in podariš prijateljem. Forzicija je zaradi svoje trpežnosti in nezahtevnosti idealna izbira tudi za vrtnarje začetnike. Uspeh sajenja je v veliki meri odvisen od pravilne izbire sadilnega mesta in skrbne priprave tal, medtem ko razmnoževanje ponuja več preprostih tehnik, s katerimi lahko iz ene same rastline vzgojiš nove. Ne glede na to, ali kupuješ novo sadiko v vrtnariji ali pa se odločiš za vzgojo lastnih mladih rastlin, je poznavanje osnovnih korakov ključno za zdrav začetek in bujno rast v prihodnosti.

Preden se lotiš sajenja, je nujno, da skrbno pretehtaš, kam boš forzicijo umestil. Ta grm potrebuje veliko sonca za obilno cvetenje, zato izberi lokacijo, ki prejme vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Prav tako pomisli na končno velikost rastline; nekatere sorte zrastejo tudi do tri metre v višino in širino, zato ji zagotovi dovolj prostora, da se lahko neovirano razvija. S pravilno izbiro mesta se boš izognil kasnejšim težavam in nepotrebnemu obrezovanju, rastlina pa ti bo hvaležna z zdravim videzom in bogatim cvetenjem.

Razmnoževanje forzicije je presenetljivo preprosto in nagrajujoče opravilo. Najpogosteje se uporabljata dve metodi: razmnoževanje s potaknjenci in z grebeničenjem. Obe metodi sta zelo učinkoviti in ne zahtevata posebnega vrtnarskega znanja ali opreme. Z nekaj potrpljenja lahko v relativno kratkem času vzgojiš nove, močne rastline, ki so genetsko identične matični rastlini. To pomeni, da bodo imele enake lastnosti, kot so barva cvetov, oblika rasti in odpornost, kar je velika prednost.

Ta članek te bo vodil skozi vse potrebne korake, od priprave sadilne jame in pravilnega postopka sajenja do podrobnih navodil za različne metode razmnoževanja. Spoznal boš najboljši čas za posamezna opravila in trike, s katerimi boš povečal možnosti za uspeh. Ne glede na to, ali želiš obogatiti svoj vrt z enim samim grmom forzicije ali pa ustvariti celo živo mejo, ti bo to znanje prišlo prav in ti olajšalo delo.

Priprava na sajenje

Uspešno sajenje forzicije se začne z izbiro zdrave in močne sadike ter s skrbno pripravo sadilnega mesta. Pri nakupu sadike v vrtnariji bodi pozoren na znake zdravja: rastlina naj ima dobro razvit koreninski sistem (če je v loncu), več močnih vej in nobenih znakov bolezni ali poškodb na listih in lubju. Izogibaj se sadikam, ki so videti uvele, imajo porumenele liste ali poškodovano lubje. Najboljši čas za sajenje forzicije je jesen, saj ima rastlina tako dovolj časa, da se pred zimo ukorenini, ali pa zgodnja pomlad, preden odžene nove liste.

Ko izbereš lokacijo, je na vrsti priprava tal. Forzicija ni izbirčna, a najbolje uspeva v dobro odcednih tleh. Težka in zbita tla, kjer voda zastaja, so zanjo neugodna. Izkoplji sadilno jamo, ki je vsaj dvakrat širša od koreninske grude in približno enako globoka. S tem boš zrahljal okoliško zemljo in omogočil koreninam lažje prodiranje v okolico. Če so tla glinena in slabo odcedna, na dno jame dodaj plast proda ali peska, izkopano zemljo pa zmešaj s kompostom ali šoto, da izboljšaš njeno strukturo in zračnost.

Preden sadiko postaviš v jamo, jo dobro zalij. Če je sadika v loncu, jo nežno odstrani in preglej korenine. Če so korenine močno prepletene in tvorijo gost koreninski splet, jih z rokami ali majhnimi vilami nežno razrahljaj. S tem spodbudiš korenine, da začnejo rasti navzven, v novo zemljo, namesto da bi nadaljevale krožno rast. Poškodovane ali posušene korenine odreži s čistimi, ostrimi škarjami.

Po pripravi sadike in jame je čas za sajenje. Sadiko postavi v sredino jame tako, da je vrh koreninske grude poravnan z okoliškim terenom. Pomembno je, da je ne posadiš pregloboko, saj lahko to škodi koreninskemu vratu. Jamo postopoma zasuj s pripravljeno mešanico zemlje in komposta, vmes pa zemljo rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe. Ko je jama polna, okoli sadike naredi manjšo vdolbino oziroma zalivalni obroč, ki bo pomagal zadrževati vodo. Po končanem sajenju rastlino obilno zalij.

Razmnoževanje s potaknjenci

Razmnoževanje s potaknjenci je najbolj priljubljena in zelo učinkovita metoda za pridobivanje novih rastlin forzicije. Ta postopek je najbolje izvesti zgodaj poleti, ko so poganjki že nekoliko oleseneli, a še vedno prožni. Izberi zdrave, močne in ravne poganjke tekočega leta. S čistimi in ostrimi vrtnimi škarjami odreži približno 15-20 cm dolge vršičke. Potaknjenec naj ima vsaj tri do štiri pare listov. Spodnje liste, ki bi bili sicer v zemlji, odstrani, zgornja dva para listov pa pusti.

Spodnji del potaknjenca, približno 2-3 cm, lahko pomočiš v prah za ukoreninjenje (hormon za rast korenin), kar bo pospešilo in izboljšalo proces ukoreninjenja, vendar forzicija pogosto uspešno požene korenine tudi brez tega. Pripravi si lončke ali setveni plato, napolnjen z rahlim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in peska ali perlita. S svinčnikom ali palčko v substrat naredi luknjico in vanjo previdno vstavi potaknjenec, tako da sta vsaj dva nodija (mesta, kjer so bili listi) pod zemljo. Substrat okoli potaknjenca rahlo potlači.

Po sajenju potaknjencev je ključnega pomena zagotoviti visoko zračno vlažnost, da preprečiš izsušitev, saj potaknjenci še nimajo korenin, s katerimi bi črpali vodo. Lončke pokrij s prozorno plastično vrečko ali jih postavi v mini rastlinjak. Pomembno je, da se listi ne dotikajo plastike. Vsak dan za nekaj časa odkrij potaknjence, da preprečiš nastanek plesni. Postavi jih na svetlo, a senčno mesto, stran od neposrednega sonca, ki bi jih lahko ožgalo.

Substrat ohranjaj enakomerno vlažen, a ne razmočen. Po nekaj tednih, običajno v 4 do 8 tednih, bodo potaknjenci razvili korenine. To lahko preveriš tako, da potaknjenec nežno poskusiš povleči – če čutiš rahel upor, je ukoreninjen. Ko so korenine dobro razvite, lahko mlade rastlinice presadiš v večje lonce ali, če je vreme ugodno, na stalno mesto na vrtu. Z razmnoževanjem s potaknjenci lahko iz enega samega grma vzgojiš veliko število novih rastlin.

Razmnoževanje z grebeničenjem

Grebeničenje je še ena izjemno preprosta in zanesljiva metoda razmnoževanja forzicije, ki posnema naravni način razraščanja rastline. Ta tehnika je idealna, če potrebuješ le nekaj novih rastlin, saj zahteva minimalen napor. Postopek temelji na spodbujanju veje, da požene korenine, medtem ko je še vedno pritrjena na matično rastlino, kar ji zagotavlja neprekinjeno oskrbo z vodo in hranili. Najboljši čas za grebeničenje je pomlad ali zgodnje poletje.

Za grebeničenje izberi dolgo, prožno in zdravo vejo, ki raste blizu tal. Približno 20-30 cm od konca veje odstrani liste in vejice. Na spodnji strani, na mestu, kjer se bo veja dotikala tal, z ostrim nožem rahlo zareži ali postrgaj lubje. Ta majhna poškodba bo spodbudila nastanek korenin na tem mestu. Pripravljeno vejo upogni proti tlom in jo pritrdi v plitvo vdolbino, ki si jo prej izkopal.

Vejo lahko na mestu pritrdiš z ukrivljeno žico v obliki črke U, s kavljem ali pa jo preprosto obtežiš s kamnom. Pomembno je, da je del veje z zarezo v stalnem stiku z zemljo. Mesto, kjer je veja pritrjena, zasuj z zemljo in jo rahlo potlači. Konec veje, ki gleda iz zemlje, pusti, da raste navzgor; po potrebi ga lahko privežeš k opori, da bo rasel bolj pokončno. Območje redno zalivaj, da bo zemlja ostala vlažna, kar je ključno za razvoj korenin.

Korenine se bodo običajno razvile v nekaj mesecih, včasih pa lahko traja tudi do naslednje pomladi. Da preveriš, ali je grebenica uspela, jo lahko jeseni ali naslednjo pomlad nežno poskusiš dvigniti – če čutiš upor, so se korenine razvile. Ko je nova rastlina dobro ukoreninjena in kaže znake samostojne rasti, jo lahko z ostrimi škarjami ločiš od matične rastline. Nato jo previdno izkoplji skupaj s koreninsko grudo in jo presadi na želeno mesto.

Delitev grma

Delitev grma je metoda, ki je primerna za starejše, dobro razrasle forzicije, in je hkrati tudi način za pomlajevanje rastline. Ta postopek je najbolje opraviti v obdobju mirovanja, torej pozno jeseni po odpadanju listja ali zelo zgodaj spomladi, preden se začne nova rast. Delitev vključuje izkopavanje celotnega grma in njegovo razdelitev na več manjših delov, od katerih ima vsak svoj del korenin in nadzemnih poganjkov. Ta metoda je fizično bolj zahtevna kot potapljanje ali grebeničenje.

Preden začneš z delom, grm močno obreži, kar bo olajšalo izkopavanje in nadaljnje delo. Z ostro lopato ali vilami previdno izkoplji celotno koreninsko grudo. Poskusi ohraniti čim več korenin nepoškodovanih. Ko je grm izkopan, z grude odstrani odvečno zemljo, da boš lažje videl strukturo korenin in debla. To ti bo pomagalo določiti najboljša mesta za delitev.

Z močno, ostro lopato, sekiro ali žago razdeli koreninsko grudo na več delov. Vsak del mora imeti vsaj enega ali več močnih, zdravih poganjkov in dober delež koreninskega sistema. Manjše grme je včasih mogoče razdeliti tudi ročno, z vlečenjem narazen. Odstrani vse stare, odmrle ali poškodovane dele korenin in vej. Tako pripravljene nove sadike so pripravljene za takojšnje sajenje.

Vsak del posadi na novo, vnaprej pripravljeno mesto, po enakem postopku kot pri sajenju novih sadik. Posadi jih na enako globino, kot so rasle prej, temeljito zalij in po potrebi dodaj zastirko. Ker je bil koreninski sistem med delitvijo neizogibno poškodovan, bodo rastline v prvem letu po presajanju potrebovale več pozornosti, predvsem redno zalivanje. Čeprav je delitev grma bolj invazivna metoda, je odličen način za hitro pridobitev večjega števila že razmeroma velikih rastlin.

_{📷  Flickr / Szerző: Maja Dumat / Licence: CC BY 2.0}