Sajenje in razmnoževanje avriklja za močne mlade rastline

Uspešno sajenje avriklja se začne z izbiro odcednega rastišča, na katerem se korenine ne pregrevajo in ne ostajajo v stoječi vodi. Rastlino je mogoče gojiti na vrtu, v skalnjaku, v koritu ali v posameznem loncu, vendar mora biti substrat v vseh primerih zračen in mineralen. Pravilna globina sajenja je posebej pomembna, ker občutljiva sredina rozete ne sme biti prekrita z zemljo. Ko so osnovne razmere urejene, se avrikelj razmeroma hitro ukorenini in začne oblikovati nove stranske poganjke.

Najprimernejši čas za sajenje je zgodaj spomladi ali po koncu cvetenja. V teh obdobjih so temperature zmerne, zato rastlina lažje razvije nove korenine brez vročinskega stresa. Jesensko sajenje je prav tako mogoče, če ga opraviš dovolj zgodaj pred zmrzaljo. Pozno posajene rastline so občutljivejše za dvigovanje koreninske grude zaradi izmeničnega zmrzovanja in odtajanja tal.

Pred sajenjem preveri stanje korenin in odstrani vse mehke ali poškodovane dele. Koreninska gruda naj bo rahlo vlažna, ne pa prepojena z vodo. Če je rastlina zelo suha, jo lahko za kratek čas postaviš v posodo z vodo, nato pa pustiš, da se dobro odcedi. Tako se korenine navlažijo enakomerno, ne da bi bile ob sajenju razmočene.

Pri načrtovanju skupinske zasaditve upoštevaj končno širino listnih rozet. Med rastlinami naj bo praviloma od dvajset do trideset centimetrov prostora, odvisno od sorte in rodovitnosti tal. Pregosta zasaditev zmanjšuje kroženje zraka ter povečuje nevarnost glivičnih okužb. Zračen razmik hkrati omogoča lažje odstranjevanje ovenelih cvetov in pregledovanje rastlin.

Priprava sadilnega mesta

Na vrtu izkoplji sadilno jamo, ki je nekoliko širša od koreninske grude. Dno razrahljaj in po potrebi dodaj plast drobnega gramoza, če je zemlja težka. Izkopano prst zmešaj z mineralnim dodatkom in majhno količino zrelega komposta. Mešanica se mora po stisku v dlani razpasti, ne pa ostati v mokri kepi.

V skalnjaku izberi rahlo nagnjeno mesto, kjer voda ne zastaja. Korenine namesti med kamne tako, da imajo dostop do hladnejših spodnjih plasti substrata. Kamni naj ne pritiskajo neposredno na koreninski vrat. Okoli rozete pusti dovolj odprtega prostora za rast in čiščenje rastlinskih ostankov.

Pri sajenju v lonec izberi posodo z večjimi odtočnimi odprtinami. Na dno ni treba dodajati debele plasti kamenja, če je substrat dovolj prepusten, vendar morajo biti odprtine vedno proste. Lonec naj bo le malo večji od koreninske grude. V preveliki posodi ostaja neporabljen substrat dolgo moker, kar poveča nevarnost gnitja.

Rastlino postavi tako, da je osnova rozete poravnana s površino zemlje ali malenkost nad njo. Korenine enakomerno razporedi in jih zasuj brez močnega tlačenja. Po sajenju substrat rahlo utrdi s prsti ter zmerno zalij. Ko voda odteče, preveri, ali se je rastlina posedla pregloboko, in jo po potrebi nekoliko privzdigni.

Razmnoževanje z delitvijo

Delitev je najzanesljivejši način razmnoževanja sortnih avrikljev, saj nove rastline ohranijo lastnosti matične rastline. Primerne so dobro razvite rastline z več jasno ločenimi rozetami. Najboljši čas za delitev je po cvetenju ali zgodaj jeseni. V hladnejšem vremenu ločeni deli izgubijo manj vode in se hitreje ukoreninijo.

Matično rastlino previdno vzemi iz zemlje ali lonca in otresi večino starega substrata. Posamezne rozete nežno razmakni s prsti, pri trdnejših povezavah pa uporabi čist oster nož. Vsak del mora imeti zdravo rastno točko in vsaj nekaj korenin. Zelo majhne rozete brez korenin se ukoreninjajo počasneje in potrebujejo bolj nadzorovane razmere.

Poškodovane površine lahko nekaj časa pustiš na zraku, da se rahlo osušijo. Nato vsak del posadi v manjši lonec z rahlim mineralnim substratom. Prvih nekaj tednov naj bodo rastline na svetlem mestu brez neposrednega opoldanskega sonca. Zalivaj previdno, saj imajo zmanjšane korenine majhno sposobnost porabe vode.

Ko se pojavi nova rast, je to znak, da se je rastlina uspešno ukoreninila. Takrat lahko postopoma povečaš izpostavljenost svetlobi in začneš z zelo blagim gnojenjem. Mlade rastline prve sezone ne potrebujejo velikih količin hranil. Pomembneje je, da razvijejo gost in zdrav koreninski sistem.

Razmnoževanje s semenom

Razmnoževanje s semenom je počasnejše, vendar omogoča pridobivanje večjega števila rastlin in novih barvnih kombinacij. Potomci sortnih avrikljev niso vedno enaki matični rastlini. To je zanimivo za ljubiteljsko žlahtnjenje, manj primerno pa za natančno ohranjanje določene sorte. Seme uporabi čim bolj sveže, saj kalivost s staranjem upada.

Sej v plitvo posodo z drobno, sterilno in dobro odcedno setveno mešanico. Semena razporedi po površini ter jih prekrij z zelo tanko plastjo drobnega peska ali vermikulita. Substrat navlaži s pršenjem ali zalivanjem od spodaj. Močan curek vode lahko drobna semena odplavi v neenakomerne skupine.

Za kalitev so koristne hladne razmere, zato setev pogosto opravimo jeseni ali pozimi. Posoda je lahko nekaj tednov izpostavljena temperaturam tik nad lediščem, vendar ne sme stati v vodi. Nato jo prestavi na svetlo mesto s temperaturo približno deset do petnajst stopinj. Kalitev je lahko neenakomerna in se raztegne čez več tednov.

Ko sadike razvijejo nekaj pravih listov, jih previdno presadi v posamezne majhne lončke. Mlade korenine so krhke, zato jih dviguj skupaj z majhno količino substrata. Sadike naj prvo leto rastejo v delni senci in pri enakomerni vlagi. Do prvega cvetenja navadno mine eno ali več rastnih obdobij.

Nega po sajenju in razmnoževanju

Sveže posajeni avrikelj potrebuje enakomerno, vendar zmerno vlago. Prvih nekaj tednov korenine še ne segajo daleč v okolico, zato je rastlina bolj občutljiva za izsušitev. Zalivaj ob robu rozete in se izogibaj močenju sredice. Med posameznimi zalivanji naj se površina substrata nekoliko osuši.

Po delitvi ali presajanju rastline ne gnoji takoj. Poškodovane korenine so občutljive za visoke koncentracije mineralnih soli. Z gnojenjem počakaj, dokler se ne pokaže nova rast. Nato uporabi le četrtino ali polovico običajno priporočene koncentracije.

Mlade rastline zaščiti pred polži, ki lahko v eni noči poškodujejo večino nežnih listov. Redno odstranjuj plevel in odpadle rastlinske dele, pod katerimi se škodljivci skrivajo. Pregleduj tudi spodnjo stran listov ter prostor med lonci. Čisto okolje pomembno zmanjša izgube mladih sadik.

V prvi zimi naj bodo na novo ukoreninjene rastline zaščitene predvsem pred prekomerno mokroto. Lončke postavi na zračno mesto pod nadstrešek ali v hladen, neogrevan rastlinjak. Rastline ne potrebujejo toplega prezimovanja. Postopna izpostavljenost naravnemu mrazu spodbuja čvrsto rast in dobro spomladansko cvetenje.