Razmnoževanje afriških vijolic je eden najbolj nagrajujočih procesov za vsakega domačega vrtnarja, saj omogoča hitro širjenje zbirke. Postopek sajenja zahteva natančnost in uporabo ustreznih materialov, da se zagotovi uspešno ukoreninjenje mladih rastlin. Najpogosteje se poslužujemo vegetativnega razmnoževanja z listnimi potaknjenci, kar je preprosta in zanesljiva metoda. S pravilnim pristopom lahko iz enega samega zdravega lista vzgojimo več novih, močnih primerkov.

Afriška vijolica
Saintpaulia ionantha
srednje zahtevna nega
Vzhodna Afrika
trajnu sobna rastlina
Okolje in Podnebje
Potreba po svetlobi
svetla posredna svetloba
Potreba po vodi
vlažno, zalivanje od spodaj
Vlažnost
visoka (40-60%)
Temperatura
toplo (18-24°C)
Zmrzlinska odpornost
občutljiva na zmrzal (10°C)
Prezimovanje
topla soba (18-22°C)
Rast in Cvetenje
Višina
10-15 cm
Širina
15-30 cm
Rast
počasna
Obrezovanje
odstranjevanje odcvetelih cvetov
Koledar cvetenja
Januar - December
J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
Tla in Sajenje
Zahteve za tla
šotna mešanica
pH tal
rahlo kisla (5,8-6,2)
Potreba po hranilih
zmerno (vsaka 2 tedna)
Idealna lokacija
severno ali vzhodno okno
Značilnosti in Zdravje
Okrasna vrednost
okrasni cvetovi
Listje
kosmati temno zeleni
Vonj
brez
Strupenost
ni strupena
Škodljivci
kaparji, pršice
Razmnoževanje
listni potaknjenci

Najboljši čas za začetek razmnoževanja je spomladi ali zgodaj poleti, ko je naravne svetlobe dovolj. Izberi zdrav, čvrst list srednje starosti, ki nima nobenih vidnih poškodb ali znakov bolezni. Premladi listi iz sredine rozete so prešibki, najstarejši spodnji listi pa nimajo več dovolj energije. List odreži z ostrim, čistim nožem ali žiletko, da ne zmečkaš tkiva peclja.

Pecelj lista skrajšaj na dolžino približno dva do tri centimetre, rez pa naj bo pod kotom 45 stopinj. To poveča površino, na kateri se bodo razvile nove korenine in mladi poganjki. Počakaj nekaj minut, da se rezina rahlo zasuši na zraku, preden list vstaviš v substrat. Ta preprost korak zmanjšuje tveganje za gnitje peclja v vlažni zemlji.

Za sajenje potaknjencev uporabi zelo lahek substrat, ki vsebuje visok delež perlita ali mivke. Majhne plastične posodice ali lončki za jogurt so idealni, če jim na dnu narediš luknje za drenažo. List vstavi v luknjico v zemlji tako globoko, da stoji pokončno, vendar se listna ploskev ne dotika tal. Nežno pritisni zemljo okoli peclja, da zagotoviš dober stik z vlago.

Ukoreninjenje v vodi in substratu

Mnogi ljubitelji prisegajo na ukoreninjenje listov v vodi, saj lahko spremljajo razvoj korenin v živo. Pri tej metodi pecelj lista vstaviš v majhno stekleničko s postano vodo sobne temperature. Voda naj sega le do polovice peclja, listna ploskev pa mora ostati popolnoma suha. Stekleničko postavi na svetlo in toplo mesto, vendar ne neposredno na sonce.

Ko korenine v vodi zrastejo približno centimeter do dva dolge, je čas za prenos v zemljo. Prehod iz vode v substrat je lahko za rastlino stresen, zato mora biti zemlja ves čas enakomerno vlažna. Pri sajenju korenin ne potiskaj na silo v zemljo, ampak okoli njih previdno nasuj substrat. Mlade rastlinice se bodo v zemlji razvile nekoliko pozneje kot pri direktnem sajenju lista v substrat.

Direktno sajenje v zemljo velja za profesionalnejšo metodo, saj so korenine od začetka prilagojene na substrat. Za hitrejše rezultate lahko lonček s potaknjencem pokriješ s prozorno plastično vrečko ali plastenko. S tem ustvariš učinek tople grede, ki ohranja visoko vlažnost zraka okoli lista. Vsakih nekaj dni pokrov odstrani za nekaj minut, da se prostor prezrači in preprečiš nastanek plesni.

Novi poganjki se običajno pojavijo ob dnu peclja po šestih do osmih tednih od sajenja. Sprva boš opazil drobne zelene lističe, ki bodo počasi silili iz zemlje. Ko ti mladički zrastejo do velikosti približno dveh centimetrov, jih lahko začneš postopoma navajati na sobni zrak. Ne hiti s presajanjem, dokler niso dovolj močni, da preživijo samostojno.

Ločevanje mladih rastlin

Ko mladi poganjki dosežejo primerno velikost, jih je treba previdno ločiti od matičnega lista. Celotno vsebino lončka previdno zvrni na mizo in z nežnimi gibi razdeli koreninsko grudo. Opazil boš, da iz enega peclja pogosto zraste več ločenih majhnih rastlinic. Vsaka od njih potrebuje svoj majhen lonček za nadaljnji razvoj v samostojno vijolico.

Pri ločevanju bodi zelo potrpežljiv, saj so mlade korenine in stebla izjemno krhka. Če so rastlinice preveč prepletene, si lahko pomagaš z leseno palčko ali topo stranjo noža. Pomembno je, da vsaka ločena rastlina obdrži vsaj nekaj svojih koreninic. Matični list, če je še vedno čvrst in zelen, lahko ponovno posadiš za nov krog razmnoževanja.

Mlade rastline posadi v majhne lončke s premerom največ pet do šest centimetrov. Prevelik lonec zadržuje preveč vlage, kar lahko hitro uniči nežen koreninski sistem mladičev. Uporabi isto mešanico zemlje kot za odrasle rastline, vendar bodi še bolj pozoren na zračnost. Sredino rastline (srce) postavi natančno na sredino lončka in pazi, da je ne zasuješ z zemljo.

Prve tedne po ločevanju mlade rastline potrebujejo stabilne pogoje in veliko razpršene svetlobe. Zalivaj jih previdno, najbolje od spodaj, da voda ne pride v stik z drobnimi srčnimi lističi. Če opaziš, da katera od rastlin oveni, jo lahko za nekaj dni ponovno postaviš v “toplo gredo”. Kmalu boš opazil, da začenjajo rasti novi listi, kar je znak uspešne osamosvojitve.

Razmnoževanje s delitvijo in potaknjenci stebla

Poleg listnih potaknjencev lahko afriške vijolice razmnožujemo tudi z delitvijo starejših rastlin, ki so razvile več rozet. To se zgodi, ko iz glavnega stebla začnejo poganjati stranski izrastki, ki kvarijo obliko prvotne rastline. Te stranske rozete lahko previdno odrežeš in jih ukoreniš kot samostojne rastline. Postopek je hitrejši od vzgoje iz lista, saj imaš že formirano majhno rastlino.

Za delitev rastlino vzemi iz lončka in preglej steblo, kjer se stikajo različne rozete. Z ostrim rezilom loči stranski poganjek od glavnega stebla, pri čemer pazi, da ne poškoduješ glavne rastline. Če ima stranski poganjek že svoje korenine, ga takoj posadi v nov lonček z vlažno prstjo. Če korenin nima, ga ukoreniš na podoben način kot listni potaknjenec v vodi ali zemlji.

Včasih moramo zaradi starosti ali bolezni odrezati celoten vrh rastline, kar imenujemo pomlajevanje s stebelnim potaknjencem. To naredimo, ko rastlina dobi dolg, ogoljen “vrat”, ki spominja na palmo. Odreži vrh z rozeto listov, tako da ostane približno tri centimetre golega stebla. S stebla previdno ostrgaj rjavo plast, da prideš do svežega zelenega tkiva, nato pa ga posadi neposredno v zemljo.

Ta metoda zahteva uporabo vlažnega okolja (vrečke ali pokrova) za prvih nekaj tednov, saj rastlina nima korenin za črpanje vode. V tem času rastlina živi od rezerv v listih, zato ne bodi presenečen, če bodo zunanji listi nekoliko ohlapni. Po približno treh tednih se bodo razvile nove korenine in rastlina bo postala čvrsta. To je odličen način, da svoji najljubši vijolici podariš novo življenje in lepšo obliko.