Rdečelistna češplja je v ustreznih razmerah dovolj odporna za običajne zimske razmere, vendar mlada drevesa in rastline v posodah potrebujejo več pozornosti. Prezimovanje ni samo zaščita pred mrazom, temveč tudi priprava rastline, tal in debla na temperaturna nihanja, veter in zimsko sonce. Dobro oskrbovano drevo v zimo vstopi z dozorelimi poganjki, stabilno vlago v tleh in brez nepotrebnega stresa. Takšna priprava močno zmanjša možnost poškodb in omogoči živahen začetek spomladanske rasti.

Jesenska priprava drevesa

Jeseni je pomembno, da rastlina postopoma zaključi rast. Zato se izogibaj poznemu gnojenju z dušikom, ki bi spodbujalo mlade in občutljive poganjke. Poganjki morajo pred zimo dozoreti, da bolje prenesejo mraz. Zmerna nega v tem času je boljša od poskusov, da bi rastlino še dodatno spodbudil.

Odpadlo listje odstrani, če je bilo med sezono opaziti bolezni. Tako zmanjšaš možnost prezimovanja povzročiteljev bolezni pod krošnjo. Če je listje zdravo, ga lahko kompostiraš ali uporabiš drugje v vrtu. Neposredno pod občutljivim drevesom pa je bolje ohranjati urejeno in zračno površino.

Pred zimo preveri zastirko okoli korenin. Tanka do zmerna plast organske zastirke pomaga ublažiti temperaturna nihanja tal. Ne sme pa biti naložena ob deblo, ker vlažna skorja postane občutljivejša. Med zastirko in deblom naj ostane nekaj prostora za kroženje zraka.

Če je jesen suha, je koristno zalivanje pred nastopom močnejšega mraza. Rastlina ne sme vstopiti v zimo z izsušenimi koreninami, predvsem če je mlada. Vendar zalivanje ne sme povzročiti zastajanja vode. Cilj je zmerno vlažna zemlja, ki koreninam omogoča stabilno prezimovanje.

Zaščita mladih dreves

Mlada drevesa imajo tanjšo skorjo in manj razvit koreninski sistem, zato so bolj občutljiva na zimske ekstreme. Zaščita debla je koristna predvsem pred sončnimi ožigi, pokanjem skorje in poškodbami živali. Uporabi zračen material, ki ne zadržuje stalne vlage. Plastična neprepustna zaščita je lahko škodljiva, če se pod njo nabira kondenz.

Na območjih z zajci ali srnjadjo je zaščita debla še posebej pomembna. Glodanje skorje lahko mlado drevo močno poškoduje ali celo uniči. Zaščitna mreža naj bo dovolj visoka in stabilna. Ob tem mora omogočati kroženje zraka, da se deblo ne pregreva ali vlaži.

Koreninsko območje mladih sadik lahko dodatno zaščitiš z organsko zastirko. Ta pomaga ohraniti bolj enakomerno temperaturo tal in zmanjša izsuševanje zaradi zimskega vetra. Zastirka naj bo razporejena široko, ker se korenine širijo navzven. Ob deblu pa naj ostane odprt kolobar.

Če je drevo posajeno na zelo vetrovni legi, preveri oporo. Vezivo ne sme biti pretesno, ker se deblo med rastjo debeli. Zimski veter lahko premika sadiko in trga mlade korenine, zato je stabilnost pomembna. Hkrati opora ne sme ustvarjati točke drgnjenja, ki bi poškodovala skorjo.

Prezimovanje dreves v posodah

Rdečelistna češplja lahko nekaj časa raste tudi v večji posodi, vendar je tam bolj občutljiva na mraz. Korenine v posodi niso zaščitene z maso vrtnih tal, zato hitreje zmrznejo. Posodo je pozimi dobro premakniti na zavetno mesto. Najboljše je hladno, svetlo in mirno okolje brez velikih temperaturnih nihanj.

Posodo lahko oviješ z izolacijskim materialom, da zmanjšaš zmrzovanje koreninske grude. Zaščititi je treba predvsem stranice in dno posode. Rastline ni priporočljivo prenašati v topel bivalni prostor, ker potrebuje zimski počitek. Previsoka temperatura lahko povzroči prezgodnje odganjanje.

Tudi pozimi rastlina v posodi ne sme popolnoma presahniti. Zalivanje mora biti redko, previdno in prilagojeno temperaturam. Zalivaj samo takrat, ko substrat ni zmrznjen in je opazno suh. Preveč vode v hladnem obdobju lahko povzroči gnitje korenin.

Spomladi posodovko postopoma privajaj na močnejše sonce in aktivno rast. Nenaden prehod iz zavetja na izpostavljeno mesto lahko povzroči stres. Preglej korenine, substrat in morebitne poškodbe poganjkov. Če je rastlina posodo prerasla, je čas za presajanje v večjo posodo ali na stalno mesto v vrtu.

Spomladanski pregled po zimi

Ko mine najhujši mraz, drevo skrbno preglej. Poišči razpoke na skorji, odmrle konice poganjkov in poškodbe zaradi živali. Manjše poškodbe se pogosto zacelijo same, večje pa zahtevajo pozornejše spremljanje. Pomembno je, da ne ukrepaš prehitro, dokler ni jasno, kateri deli so res odmrli.

Z rezjo počakaj, da se pokaže začetek rasti. Takrat lažje ločiš žive in poškodovane poganjke. Odmrle dele odstrani do zdravega tkiva, vendar se izogibaj nepotrebno veliki rezi. Drevo po zimi potrebuje stabilnost, ne dodatnega stresa.

Če opaziš pozebne poškodbe cvetov, to še ne pomeni, da je drevo resno ogroženo. Cvetenje je lahko eno sezono slabše, rastlina pa vseeno normalno olista. Pomembno je, da ostanejo zdravi poganjki in osnovna struktura krošnje. Naslednje leto se cvetenje pogosto izboljša, če so razmere ugodne.

Spomladi obnovi zastirko, dodaj zmerno količino komposta in preveri vlažnost tal. Po zimi se tla lahko izsušijo, še posebej v vetrovnih območjih. Postopna oskrba pomaga drevesu, da začne rast brez šoka. Dobro prezimljena rdečelistna češplja hitro pokaže vitalnost z močnim brstenjem in svežimi listi.