Potrebe po svetlobi pri angleški pelargoniji

Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na rast, zdravje in predvsem na cvetenje angleških pelargonij. Kot rastline, ki izvirajo iz sončne Južne Afrike, imajo izrazito potrebo po svetlobi, vendar pa so hkrati občutljive na nekatere ekstreme. Razumevanje njihovih specifičnih svetlobnih zahtev je ključno za doseganje tistih bujnih, razkošnih socvetij, po katerih so znane. Napačna osvetlitev, bodisi premočna ali prešibka, lahko povzroči vrsto težav, od pomanjkanja cvetov do opeklin na listih. Ta članek se poglablja v pomen svetlobe za te rastline in ponuja praktične nasvete, kako jim zagotoviti idealne svetlobne pogoje skozi celo leto, tako v rastni sezoni kot med prezimovanjem.

Pomen svetlobe za fotosintezo in cvetenje

Svetloba je osnovni vir energije za vse zelene rastline, vključno z angleškimi pelargonijami. Skozi proces, imenovan fotosinteza, rastline s pomočjo sončne svetlobe pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v glukozo (sladkor), ki jim služi kot hrana za rast in razvoj. Dovolj močna in dolgotrajna osvetlitev je torej nujna za tvorbo energije, ki jo rastlina potrebuje za razvoj močnih stebel, zdravih listov in seveda za cvetenje. Brez zadostne svetlobe bo rastlina sicer morda preživela, vendar bo njena rast šibka, listi bledi in cvetenja bo malo ali pa ga sploh ne bo.

Količina in kakovost svetlobe neposredno vplivata na cvetenje. Angleške pelargonije potrebujejo veliko svetle, a po možnosti posredne svetlobe, da bi lahko tvorile cvetne popke. Pomanjkanje svetlobe je najpogostejši razlog, da rastlina sicer lepo raste in ima veliko listov, a ne cveti. V takšnih pogojih rastlina vso svojo energijo usmerja v rast listov in stebel v prizadevanju, da bi dosegla več svetlobe. Ta pojav imenujemo etiolacija, zanj pa so značilna dolga, tanka in bleda stebla ter redki listi.

Svetloba vpliva tudi na barvo listov in cvetov. Rastline, ki prejemajo optimalno količino svetlobe, imajo običajno temno zelene, čvrste liste in intenzivno obarvane cvetove. Pri nekaterih sortah se lahko na listih ob zadostni svetlobi pojavi tudi značilna temnejša, conska obarvanost. Po drugi strani pa lahko premočna, neposredna sončna svetloba, zlasti v kombinaciji z visoko temperaturo, škoduje rastlini in povzroči, da barve zbledijo.

Poleg intenzivnosti je pomembna tudi dolžina dneva oziroma fotoperioda. Pelargonije so “dnevno nevtralne” rastline, kar pomeni, da za cvetenje niso odvisne od določene dolžine dneva. Kljub temu pa daljši dnevi v pomladnih in poletnih mesecih pomenijo več ur svetlobe za fotosintezo, kar seveda pozitivno vpliva na obilnost cvetenja. Zagotavljanje zadostne količine svetlobe je torej temeljni pogoj, da bo vaša angleška pelargonija pokazala vso svojo lepoto.

Idealna osvetlitev v rastni sezoni

Med aktivno rastno sezono, od pomladi do jeseni, angleške pelargonije potrebujejo vsaj šest ur svetlobe na dan, da bi dobro uspevale in bogato cvetele. Vendar pa je ključnega pomena kakovost te svetlobe. Za razliko od navadnih pelargonij, ki prenesejo močno neposredno sonce, so angleške sorte bolj občutljive. Najbolje jim ustreza lokacija, kjer so izpostavljene jutranjemu soncu, ki je manj intenzivno, in zaščitene pred močnim popoldanskim soncem, ki lahko povzroči opekline na listih in cvetovih.

Idealna lega za gojenje na prostem je zato vzhodna stran hiše, balkona ali terase. Tukaj bodo rastline deležne nekaj ur neposrednega jutranjega sonca, preostanek dneva pa bodo v svetli senci. Dobra izbira je tudi zahodna lega, vendar je treba v najbolj vročih poletnih mesecih poskrbeti za rahlo senčenje v poznem popoldnevu. Južna lega je lahko premočna, razen če rastline postavite pod nadstrešek, tendo ali v senco višjih rastlin, ki bodo filtrirale najmočnejše sončne žarke.

Znaki premočne izpostavljenosti soncu so očitni. Robovi listov se lahko začnejo sušiti in rjaveti, listi lahko postanejo rumenkasti ali rdečkasti, cvetovi pa hitreje ovenijo in zbledijo. V skrajnih primerih se lahko na listih pojavijo bele ali rjave ožgane pege. Če opazite te znake, rastlino nemudoma premaknite na bolj senčno lokacijo. Pomembno je najti pravo ravnovesje, saj preveč sence spet ne bo dobro vplivalo na cvetenje.

Pri gojenju v notranjih prostorih, na primer v svetlem stanovanju ali zimskem vrtu, jih postavite čim bližje oknu. Najboljša so okna, obrnjena na vzhod ali zahod. Južno okno je primerno le, če svetlobo omilite s tanko zaveso ali žaluzijami, da preprečite neposredno žganje skozi steklo. Rastlino redno obračajte, da bo svetlobo prejemala enakomerno z vseh strani in bo njena rast simetrična. Če nimate dovolj naravne svetlobe, lahko uporabite tudi rastne luči.

Prilagajanje svetlobnih pogojev med prezimovanjem

Potrebe po svetlobi se med zimskim mirovanjem bistveno spremenijo, vendar svetloba ostaja pomemben dejavnik za uspešno prezimovanje. Ko rastlino pripravite na zimo in jo prenesete v notranjost, jo je treba postaviti v hladen prostor, ki je hkrati čim bolj svetel. Čeprav rastlina miruje in ne raste aktivno, še vedno potrebuje svetlobo za ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij in za zdrav začetek rasti spomladi. Pomanjkanje svetlobe med prezimovanjem lahko vodi v propad rastline ali v šibko in izčrpano stanje.

Idealno mesto za prezimovanje je torej neogrevana soba z velikim oknom, svetla klet, garaža z oknom ali zaprta veranda. Temperatura naj bo med 5 in 10 °C. V takšnih pogojih bo rastlina prešla v globoko mirovanje, njena potreba po vodi bo minimalna, hkrati pa bo imela dovolj svetlobe za preživetje. Postavite jo tik ob okensko polico, da izkoristi vsak žarek šibkega zimskega sonca. Okna naj bodo čista, da prepuščajo čim več svetlobe.

Če nimate na voljo hladnega in svetlega prostora, ampak le svetel in toplejši prostor (nad 15 °C), se bo rastlina odzvala drugače. Višja temperatura jo bo spodbujala k rasti, vendar bo zaradi kratkih zimskih dni in nizke intenzivnosti svetlobe ta rast šibka, bleda in razpotegnjena. V tem primeru je ključnega pomena, da ji zagotovite maksimalno možno količino svetlobe. Uporaba dodatnih rastnih luči, ki jih pustite prižgane 10-12 ur na dan, lahko bistveno izboljša njeno stanje in prepreči prekomerno etiolacijo.

Konec zime, ko se dnevi začnejo daljšati, je pomembno, da rastlini postopoma povečujete izpostavljenost svetlobi. To jo bo spodbudilo, da se prebudi iz mirovanja in začne z novo rastjo. Premaknite jo na najbolj svetlo mesto, ki ga imate na voljo. Ko jo spomladi začnete privajati na zunanje razmere, jo najprej postavite v senco in jo šele postopoma, v obdobju enega do dveh tednov, navajajte na bolj neposredno jutranje sonce. S tem boste preprečili opekline na mladih, občutljivih listih, ki so zrasli v notranjih pogojih.

 📷Velq1958, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons