Škrlatna konjska griva je praviloma trpežna trajnica, vendar lahko v neugodnih razmerah zboli ali postane dovzetna za škodljivce. Največ težav se pojavi v pregostih zasaditvah, na slabo zračnih mestih in v tleh z neurejenim vodnim režimom. Zgodnje prepoznavanje sprememb na listih, steblih in koreninah omogoča hitro ter bolj ciljno ukrepanje. Preventivna nega je praviloma učinkovitejša od poznejšega zatiranja močno razvite okužbe ali napada.
Pepelasta plesen in listne pegavosti
Pepelasta plesen se kaže kot belkasta ali sivkasta prevleka na zgornji strani listov. Pogosto se pojavi ob toplih dnevih, hladnejših nočeh in slabem kroženju zraka. Močno prizadeti listi lahko rumenijo, se zvijajo in prezgodaj odpadejo. Bolezen je navadno bolj opazna pozno poleti.
Ob prvih znakih odstrani najbolj prizadete liste in jih odnesi z vrta. Rastline ne zalivaj po listih, temveč neposredno pri tleh. Če je šop zelo gost, lahko previdno odstraniš nekaj najšibkejših stebel. S tem izboljšaš zračnost in pospešiš sušenje listov.
Listne pegavosti povzročajo okrogle ali nepravilne rjave, sive oziroma temne lise. Posamezne pege se lahko združujejo in uničijo večji del listne površine. Okužbe se hitreje širijo v dolgotrajno mokrem vremenu. Spore pogosto prezimijo na okuženih rastlinskih ostankih.
Jeseni odstrani obolelo listje in ga ne puščaj pod rastlino. Pri zalivanju prepreči škropljenje zemlje na spodnje liste. Svežo zastirko lahko uporabiš kot pregrado med tlemi in listjem. Če se bolezen ponavlja vsako leto, preveri razdalje med rastlinami in količino sonca.
Več člankov na to temo
Gnitje korenin in stebel
Gnitje korenin je najpogosteje povezano z zastajanjem vode in pomanjkanjem zraka v zemlji. Rastlina lahko začne veneti, čeprav so tla mokra. Spodnji listi rumenijo, rast pa se upočasni. Pri napredovali težavi se stebla zlahka izpulijo ali se pri osnovi zmehčajo.
Prizadeto rastlino previdno izkoplji in preglej korenine. Zdrave korenine so čvrste in svetle, gnile pa temne, mehke in lahko neprijetno dišijo. Močno propadle rastline je varneje odstraniti. Manj poškodovane dele lahko obrežeš in presadiš v svežo, dobro odcedno zemljo.
Na težkih tleh pred ponovnim sajenjem izboljšaj strukturo celotnega območja. Dodatna drenaža samo na dnu majhne sadilne jame včasih ustvari učinek posode, v kateri se voda še vedno zadržuje. Bolje je izboljšati širši sloj tal ali izbrati rahlo dvignjeno gredo. Zalivanje vedno prilagodi količini naravnih padavin.
Gnitje spodnjega dela stebel se lahko razvije tudi pod predebelo in mokro zastirko. Organskega materiala zato ne nasipaj ob koreninski vrat. Med zastirko in stebli pusti nekaj centimetrov prostega prostora. Spomladi odstrani zbite ostanke, ki ovirajo kroženje zraka.
Listne uši in drugi sesajoči škodljivci
Listne uši se pogosto zbirajo na mehkih vršičkih in mladih cvetnih nastavkih. S sesanjem rastlinskih sokov lahko povzročijo zvijanje listov in zaostajanje poganjkov. Izločajo lepljivo medeno roso, na kateri se lahko razvijejo temne glive sajavosti. Večje kolonije opazimo predvsem v toplem in suhem vremenu.
Manjše število uši lahko odstraniš z močnejšim curkom vode. Postopek ponovi večkrat, pri tem pa pazi, da ne zlomiš nežnih vršičkov. Koristne žuželke, kot so pikapolonice in ličinke trepetavk, pogosto populacijo zmanjšajo brez dodatnih posegov. Zaradi njih se izogibaj neselektivnim insekticidom.
Pršice se pojavijo predvsem v vročih in suhih razmerah. Na listih povzročajo drobne svetle pikice, pozneje pa se lahko pokaže nežna pajčevina. Močno napadeni listi dobijo bronast videz in se sušijo. Redno zalivanje ter ustrezna zračna vlaga zmanjšata stres, ki povečuje občutljivost rastline.
Resarji lahko poškodujejo mlade liste in cvetove. Njihovo hranjenje povzroča srebrnkaste lise, brazgotinice in nepravilno razvito tkivo. Ker so zelo majhni, jih lažje opaziš na svetli podlagi, ko streseš cvet ali list. Močno poškodovane dele odstrani in spremljaj, ali se napad širi.
Polži, gosenice in drugi objedalci
Polži lahko spomladi poškodujejo mlade poganjke, še preden ti razvijejo trša stebla. Na listih puščajo nepravilne luknje in značilne svetleče sledi. Najdejavnejši so ponoči in v vlažnem vremenu. Posebej veliko škode povzročijo na gosto zastiranih ter senčnih gredah.
Okolico rastline ohranjaj urejeno in odstranjuj skrivališča, kot so deske, debeli kupi listja in zbita zastirka. Polže lahko zvečer ali zgodaj zjutraj ročno pobiraš. Mlade poganjke po potrebi začasno zaščiti z mehansko pregrado. Pri uporabi pripravkov izberi takšne, ki predstavljajo čim manjše tveganje za druge živali.
Različne gosenice lahko objedajo liste ali cvetne nastavke. Posamične poškodbe odrasli rastlini običajno ne škodujejo bistveno. Gosenice najprej prepoznaj, saj so nekatere pomemben del življenjskega kroga koristnih metuljev. Ukrepaj le, če je objedanje obsežno in resno ogroža razvoj rastline.
Hrošči in druge žuželke lahko ustvarijo manjše luknje ali obgrizene robove. Pri zdravi, dobro ukoreninjeni škrlatni konjski grivi takšna škoda večinoma ostane kozmetična. Redno pregleduj predvsem mlade rastline, ki imajo manj listne mase. Mehansko odstranjevanje je pri omejenem napadu navadno povsem zadostno.
Celostna preventiva in varno ukrepanje
Najpomembnejši preventivni ukrep je izbira primernega rastišča. Dovolj svetlobe, dobra zračnost in uravnotežena vlaga zmanjšujejo večino bolezni. Rastline z močnim koreninskim sistemom lažje prenesejo tudi manjše napade škodljivcev. Nepravilna oskrba pa ustvarja stres, zaradi katerega postanejo občutljivejše.
Orodje po rezanju obolelih delov očisti in razkuži. S tem preprečiš prenos povzročiteljev na druge rastline. Obolelih ostankov ne odlagaj med zdrav material, namenjen zastiranju. Pri kompostiranju upoštevaj, ali se tvoj kompost dovolj segreje za uničenje bolezni in škodljivcev.
Kemična sredstva uporabi šele, ko so blažji ukrepi neučinkoviti in je škoda resna. Pred uporabo natančno določi povzročitelja, saj napačen pripravek ne bo pomagal. Sredstva nanašaj v skladu z navodili in nikoli med množičnim obiskom opraševalcev. Cvetoča škrlatna konjska griva je zanje pomemben vir hrane.
Po vsakem ukrepu rastlino še več tednov opazuj. Izginotje škodljivcev ne pomeni nujno, da so se razmere, ki so napad omogočile, izboljšale. Preveri zalivanje, gostoto zasaditve in kakovost zemlje. Dolgoročna odprava vzroka je uspešnejša od ponavljajočega zatiranja posledic.
