Prezimovanje gostocvetne lizimahije v vrtu, loncih in zaščitenih prostorih

Gostocvetna lizimahija lahko uspešno preživi hladnejši del leta, če jo pravočasno pripravimo na mirovanje in zaščitimo pred najnevarnejšo kombinacijo mraza ter prevelike vlage. Največ težav pozimi ne povzroči samo nizka temperatura, temveč mokra, zbita zemlja okoli korenin. Rastline v loncih so občutljivejše od tistih na gredi, ker koreninska gruda hitreje premrzne. Pravilno prezimovanje zato temelji na zmernem zalivanju, dobri drenaži in primerni zaščiti koreninskega sistema.

Priprava rastline na hladno obdobje

Priprava se začne že pozno poleti, ko postopoma zmanjšamo močno gnojenje. Rastlina mora pred zimo dozoreti in ne sme ustvarjati preveč nežnih poganjkov. Posebej se izogibamo visokim odmerkom dušika. Mehka pozna rast je občutljivejša na mraz in hitreje propade.

Jeseni odstranimo poškodovane, bolne ali gnijoče dele. Zdrave poganjke lahko pustimo delno nedotaknjene, če rastlina še vedno deluje lepo. Preveč močna jesenska rez ni vedno potrebna, saj nekaj nadzemne mase lahko naravno ščiti osnovo rastline. Bolj temeljito čiščenje opravimo spomladi, ko vidimo, kateri deli so prezimili.

Tla okoli rastline pregledamo in po potrebi rahlo zrahljamo površino. Če voda po dežju stoji okoli korenin, je treba izboljšati odtekanje. Zastajanje vode pozimi močno poveča možnost koreninske gnilobe. To je še posebej pomembno v težkih ilovnatih tleh.

Pred prvo daljšo zmrzaljo lahko dodamo tanko plast zastirke. Primeren je kompost, listje, drobno lubje ali zračen rastlinski material. Zastirka ne sme biti predebela in mokra, ker bi zadrževala preveč vlage. Njen namen je ublažiti temperaturna nihanja, ne pa zadušiti rastline.

Prezimovanje na prostem v gredi

Na dobro odcedni gredi ima gostocvetna lizimahija največ možnosti za uspešno prezimitev. Korenine so v zemlji bolje zaščitene kot v loncu. Pomembno je, da rastišče ni izpostavljeno dolgotrajnemu zimskemu zastajanju vode. Rahla, humozna tla so v tem pogledu velika prednost.

V hladnejših legah je koristna zaščita iz listja ali smrekovih vej. Smrekove veje ustvarijo zračen pokrov, ki zadrži sneg in ublaži veter. Hkrati ne zaprejo rastline tako močno kot težka mokra zastirka. To zmanjša nevarnost gnitja med otoplitvami.

Če je zima suha in brez snega, lahko zimzelene ali delno zelene rastline občasno trpijo zaradi suhe zemlje. V takih razmerah zalivamo zelo previdno, samo v dneh brez zmrzali. Tla naj bodo rahlo vlažna, ne mokra. Zalivanje med mrazom ali tik pred zmrzaljo ni priporočljivo.

Spomladi zaščito odstranjujemo postopoma. Če jo odstranimo prehitro, lahko mlade poganjke poškoduje pozna slana. Če jo pustimo predolgo, se rastlina pod njo pregreje in zmehča. Najbolje je spremljati vreme in rast odkrivati v več korakih.

Prezimovanje v loncih in koritih

Rastline v loncih so pozimi bolj izpostavljene, ker mraz deluje z vseh strani posode. Koreninska gruda lahko premrzne tudi takrat, ko bi rastlina v tleh preživela brez večjih težav. Zato lonce prestavimo ob zaščiten zid, pod napušč ali v hladen, svetel prostor. Pomembno je, da prostor ni topel kot dnevna soba, ker bi rastlina začela šibko rasti.

Posode lahko ovijemo z juto, vrtnarskim filcem ali mehurčkasto folijo, vendar mora zgornji del ostati zračen. Lonca ne postavimo neposredno na mrzla tla, temveč ga dvignemo na leseno desko ali stiropor. Tako zmanjšamo izgubo toplote iz spodnje strani. Hkrati morajo odtočne odprtine ostati prehodne.

Zalivanje v zimskem času je zelo zmerno. Substrat se ne sme popolnoma izsušiti, vendar mora biti večino časa le rahlo vlažen. Preveč mokra koreninska gruda v hladnem prostoru hitro povzroči gnitje. Pred vsakim zalivanjem preverimo vlago z dotikom.

Če rastlina prezimuje v svetlem, hladnem prostoru, lahko del listov ostane zelen. To ni težava, če rast ne postane dolga in bleda. Ob pomanjkanju svetlobe in previsoki temperaturi se poganjki iztegnejo ter oslabijo. Takšne poganjke spomladi prikrajšamo, rastlino pa postopoma privadimo na zunanje razmere.

Spomladanska obnova po prezimovanju

Ko mine nevarnost najhujšega mraza, rastlino temeljito pregledamo. Odstranimo vse posušene, počrnele ali mehke dele. Zdrave poganjke po potrebi skrajšamo, da spodbudimo novo razvejanje. Rez naj bo čista in zmerna, saj rastlina potrebuje nekaj listne mase za obnovo.

Pri rastlinah v loncih preverimo stanje substrata. Če je zbit, slabo diši ali se voda slabo odteka, je presajanje zelo priporočljivo. Svež substrat omogoči boljši začetek sezone. Hkrati lahko odstranimo poškodovane korenine in rastlino po potrebi razdelimo.

Prvo gnojenje opravimo šele, ko se pokaže nova rast. Prezgodnje hranjenje v hladni zemlji nima pravega učinka. Ko se rastlina prebudi, ji lahko dodamo kompost ali blago tekoče gnojilo. S tem podpremo razvoj novih listov in poganjkov.

Na prosto prezimljene rastline postopoma izpostavimo močnejši svetlobi. Tudi če so bile zunaj, so lahko mladi poganjki občutljivi na nenadne sončne dni. Po potrebi jih nekaj dni rahlo senčimo. Tako se rastlina brez šoka vrne v aktivno rastno sezono.