Sajenje in razmnoževanje cvetočega drena

Uspešno sajenje in razmnoževanje cvetočega drena sta temeljna koraka, ki odločata o prihodnjem zdravju in lepoti te izjemne okrasne rastline. Čeprav se morda zdita kot enostavna vrtnarska opravila, zahtevata premišljen pristop in poznavanje specifičnih potreb te rastline. Pravilna izbira sadike, skrbna priprava sadilne jame in upoštevanje optimalnega časa sajenja so ključni za to, da se bo rastlina dobro prijela in razvila v močan, bujno cvetoč grm ali drevo. Podobno velja za razmnoževanje, kjer lahko z različnimi tehnikami, od potaknjencev do semen, ustvarimo nove rastline, a le s pravilnim postopkom bomo dosegli želene rezultate.

Optimalen čas za sajenje cvetočega drena je jesen, ko so tla še topla, a se rastlina že pripravlja na mirovanje. Jesensko sajenje omogoča, da se koreninski sistem do pomladi dobro razvije in utrdi, kar rastlini zagotovi boljšo osnovo za spomladansko rast in lažje prenašanje poletne vročine in suše. Alternativno je možno tudi zgodnje spomladansko sajenje, takoj ko zemlja ni več zamrznjena. Pri spomladanskem sajenju je treba biti še posebej pozoren na redno zalivanje skozi celotno prvo rastno sezono, saj koreninski sistem še ni dovolj razvit za samostojno oskrbo z vodo.

Izbira primerne sadike je prvi korak k uspehu. Izberemo zdravo rastlino z dobro razvitim koreninskim sistemom in močnimi, nepoškodovanimi vejami. Najbolje je izbrati sadike, vzgojene v loncih, saj je njihov koreninski sistem med presajanjem manj izpostavljen stresu v primerjavi s sadikami z golo korenino. Pred nakupom preverimo, da na listih ni znakov bolezni ali škodljivcev in da so korenine v loncu dobro razraščene, a ne preveč zavite v krog, kar bi kazalo na predolgo bivanje v premajhnem loncu.

Priprava sadilne jame je ključnega pomena za dober začetek. Jama mora biti vsaj dvakrat širša in enako globoka kot je koreninska gruda sadike. S tem zagotovimo, da bodo korenine rasle v rahlo in zračno zemljo, kar spodbuja njihovo hitro širjenje. Na dno jame je priporočljivo dodati plast komposta ali dobro preperel gnoj, kar bo rastlini zagotovilo potrebna hranila. Če so tla težka in glinena, je nujno izboljšati drenažo z dodajanjem peska in organske snovi v izkopano zemljo.

Postopek sajenja

Ko je sadilna jama pripravljena, sadiko previdno vzamemo iz lonca. Če so korenine močno prepletene, jih nežno razrahljamo z rokami, da spodbudimo rast v širino. Sadiko postavimo v sredino jame in pazimo na pravilno globino sajenja; vrh koreninske grude mora biti poravnan z okoliško zemljo ali celo malenkost višje. Pregloboko sajenje je ena najpogostejših napak, ki lahko povzroči gnitje koreninskega vratu in propad rastline.

Jamo postopoma zasujemo z mešanico izkopane zemlje in komposta. Med zasipavanjem zemljo rahlo potlačimo, da odstranimo zračne žepe, ki bi lahko izsušili korenine. Pazimo, da ne tlačimo premočno, saj bi s tem zbili zemljo in poslabšali zračnost. Ko je jama napolnjena, okoli sadike oblikujemo zalivalni rob oziroma kolobar, ki bo pomagal zadrževati vodo v območju korenin in preprečeval odtekanje.

Po sajenju sledi temeljito zalivanje. Rastlino zalijemo obilno, da se zemlja dobro usede okoli korenin in da se odstranijo preostali zračni žepi. Voda je ključna za vzpostavitev stika med koreninami in zemljo, kar je nujno za uspešno ukoreninjenje. V prvih tednih in mesecih po sajenju je potrebno redno preverjati vlažnost tal in po potrebi zalivati, še posebej, če ni dovolj padavin.

Zaključni korak po sajenju je nanos zastirke. Okoli rastline v debelini 5-10 cm razgrnemo plast organske zastirke, kot je lubje, sekanci ali kompost. Zastirka bo pomagala ohranjati vlago v tleh, uravnavala temperaturo, preprečevala rast plevela in ščitila plitve korenine. Pomembno je, da zastirka ne pride v stik z deblom, saj bi to lahko povzročilo gnitje. Pustimo nekaj centimetrov prostora okoli debla.

Razmnoževanje s potaknjenci

Razmnoževanje cvetočega drena s potaknjenci je priljubljena in razmeroma zanesljiva vegetativna metoda, s katero dobimo rastline, ki so genetsko enake materinski rastlini. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je zgodaj poleti, ko so letošnji poganjki že nekoliko oleseneli, a še vedno prožni. Izberemo zdrave, močne in nerazcvetene poganjke ter iz njih odrežemo približno 10-15 cm dolge kose. Spodnji rez naredimo tik pod kolencem (mestom, kjer izraščajo listi), saj je tam koncentracija rastnih hormonov največja.

Priprava potaknjencev je naslednji ključni korak. S spodnje polovice potaknjenca odstranimo vse liste, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Na zgornjem delu pustimo le dva do štiri liste, ki jih po potrebi prepolovimo, da dodatno zmanjšamo izgubo vlage. Spodnji del potaknjenca lahko pomočimo v prah za ukoreninjenje (rastni hormon), kar bo znatno povečalo možnost uspešnega ukoreninjenja, čeprav ni nujno potrebno. To spodbudi hitrejši in močnejši razvoj korenin.

Potaknjence nato posadimo v substrat, ki je dobro zračen in ohranja vlago. Odlična mešanica je kombinacija šote in perlita ali peska v razmerju 1:1. Potaknjence potisnemo približno do polovice njihove dolžine v substrat in ga rahlo potlačimo okoli njih. Lončke ali posode s potaknjenci je treba pokriti s prozorno plastično vrečko ali pokrovom, da ustvarimo mini rastlinjak, ki bo zagotavljal visoko zračno vlažnost, nujno za preprečevanje izsušitve potaknjencev, preden razvijejo korenine.

Posode s potaknjenci postavimo na svetlo, a senčno mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem. Redno preverjamo vlažnost substrata in ga po potrebi pršimo z vodo. Ukoreninjenje običajno traja od štiri do osem tednov. Uspešno ukoreninjenje prepoznamo po tem, da potaknjenec razvije nove liste in se ob rahlem potegu upira. Ko so korenine dovolj razvite, lahko mlade rastlinice postopoma začnemo privajati na nižjo zračno vlažnost in jih kasneje presadimo v posamezne lončke.

Razmnoževanje s semeni

Razmnoževanje cvetočega drena s semeni je dolgotrajnejši in bolj zahteven postopek, ki ga vrtnarji redkeje uporabljajo. Rezultat so rastline, ki se lahko v lastnostih (npr. barvi cvetov) nekoliko razlikujejo od starševske rastline. Semena se razvijejo v rdečih plodovih, ki dozorijo jeseni. Plodove je treba pobrati, odstraniti mesnati ovoj in semena temeljito očistiti ter posušiti. Brez tega koraka zaviralci kalitve v mesu plodu preprečijo kalitev.

Semena cvetočega drena potrebujejo obdobje hladne stratifikacije, da prekinejo dormanco. To pomeni, da morajo biti izpostavljena hladnim in vlažnim pogojem, ki simulirajo zimo. Očiščena semena zmešamo z vlažnim peskom ali šoto, zmes damo v plastično vrečko in jo za tri do štiri mesece shranimo v hladilniku pri temperaturi okoli 4 °C. Redno preverjamo, da se substrat ne izsuši in da se ne pojavi plesen.

Po končani stratifikaciji, običajno zgodaj spomladi, semena posejemo v lončke ali setvene posode, napolnjene s kakovostnim substratom za sejanje. Semena prekrijemo s tanko plastjo substrata, približno pol centimetra debelo. Posode postavimo na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Substrat mora biti ves čas enakomerno vlažen, a ne moker. Za ohranjanje vlažnosti lahko posode pokrijemo s prozornim pokrovom ali folijo.

Kalitev lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, zato je potrebna potrpežljivost. Ko sejančki razvijejo prve prave liste, jih lahko previdno presadimo v posamezne lončke. Mlade rastlinice so občutljive in zahtevajo skrbno nego, predvsem redno zalivanje in zaščito pred močnim soncem in mrazom. Traja lahko več let, preden bodo rastline, vzgojene iz semena, dovolj velike za sajenje na prosto in še nekaj dodatnih let, preden bodo prvič zacvetele.

_{📷 Flickr / Szerző: David Illig / Licence: CC BY-NC-SA 2.0}