Prezimovanje pritlikavega mandljevca

Čeprav pritlikavi mandljevec izvira iz območij z ostrimi zimami in je zato dobro prilagojen na mraz, mu lahko pravilna priprava na zimsko mirovanje pomaga, da lažje prebrodi najhladnejše mesece in spomladi vstopi v novo rastno sezono poln moči. Uspešno prezimovanje ni odvisno le od ukrepov, ki jih izvedeš pozno jeseni, temveč je rezultat celoletne skrbi za dobro kondicijo rastline. Zdrav, dobro prehranjen in pravilno obrezan grm bo veliko lažje prenesel zimske obremenitve, kot so nizke temperature, močan veter in teža snega. Zato je skrb za prezimovanje celosten proces, ki se začne že mnogo pred prvim snegom. Priprava na zimo je postopen proces, ki ga narekuje narava sama. Z nižanjem temperatur in krajšanjem dneva se rastlina počasi umirja, prenaša hranilne snovi iz listov v korenine in olesenele dele ter se pripravlja na obdobje mirovanja ali dormance. Naša naloga je, da ta proces podpremo in rastlini zagotovimo ustrezno zaščito pred morebitnimi ekstremnimi zimskimi razmerami. To je še posebej pomembno pri mladih, sveže posajenih grmih, ki so bolj občutljivi, ter pri rastlinah, ki rastejo v posodah, saj je njihov koreninski sistem bolj izpostavljen mrazu.

Glavne nevarnosti, ki prežijo na pritlikavi mandljevec pozimi, so poškodbe koreninskega sistema zaradi globoke in dolgotrajne zmrzali tal, lomljenje vej pod težo snega, izsuševanje poganjkov zaradi zimskega sonca in vetra (t.i. zimska suša) ter poškodbe lubja zaradi velikih temperaturnih nihanj med sončnimi zimskimi dnevi in jasnimi, mrzlimi nočmi. S preprostimi, a učinkovitimi ukrepi lahko večino teh tveganj močno zmanjšamo in svojemu grmu omogočimo varen prehod skozi zimo.

Poleg zaščite pred fizikalnimi dejavniki je pomembno tudi, da jeseni ne spodbujamo nove rasti. To pomeni, da je treba pravočasno prenehati z gnojenjem, še posebej z dušikovimi gnojili, in se izogibati močnemu obrezovanju v jesenskem času. Novi, nežni poganjki, ki bi zrasli pozno v sezoni, ne bi imeli dovolj časa, da olesenijo in se pripravijo na mraz, zato bi jih zima zagotovo poškodovala. Pravilno časovno načrtovanje vrtnih opravil je torej ključen del uspešne priprave na prezimovanje.

V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali konkretne korake, s katerimi lahko svoj pritlikavi mandljevec optimalno pripraviš na zimo. Od priprave tal in zaščite korenin do ukrepov proti snegu in zimskemu soncu – vsak korak prispeva k temu, da boš spomladi lahko znova užival v obilici čudovitih rožnatih cvetov, ki naznanjajo prebujenje narave.

Priprava grma na zimo

Priprava pritlikavega mandljevca na zimo se začne že pozno poleti in zgodaj jeseni. V tem obdobju je ključno, da rastlini omogočiš, da postopoma upočasni svojo rast in se pripravi na mirovanje. Najpomembnejši ukrep je prenehanje gnojenja najkasneje konec julija. Gnojenje v poznem poletju ali jeseni, še posebej z gnojili, bogatimi z dušikom, bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov. Ti poganjki ne bi imeli dovolj časa, da dozorijo in olesenijo pred prihodom prve zmrzali, zato bi pozimi pomrznili, kar bi rastlino nepotrebno izčrpalo in odprlo pot za morebitne okužbe.

Prav tako se jeseni izogibaj močnejšemu obrezovanju. Edina rez, ki je smiselna, je odstranitev očitno bolnih ali poškodovanih vej, da preprečiš širjenje bolezni. Vsaka večja rez bi spodbudila rastlino k celjenju ran in morebitni novi rasti, kar bi porušilo njen naravni cikel priprave na mirovanje. Glavno obrezovanje in oblikovanje grma vedno opravi spomladi, takoj po cvetenju, kot je bilo že omenjeno v prejšnjih poglavjih.

Jesensko čiščenje je pomemben del priprave. Ko listje odpade, ga skrbno pograbi in odstrani izpod grma. Na odpadlem listju lahko prezimijo spore glivičnih bolezni (kot je monilija) in jajčeca škodljivcev, ki bi spomladi predstavljali vir okužbe. S tem preprostim opravilom močno zmanjšaš tveganje za težave v naslednji rastni sezoni. Odstranjeno listje, če je bilo zdravo, lahko kompostiraš; če pa sumiš na prisotnost bolezni, ga raje sežgi ali zavrzi med mešane odpadke.

Preden tla zamrznejo, je priporočljivo, da grm še zadnjič temeljito zaliješ, še posebej, če je bila jesen suha. Dobro hidrirana rastlina lažje prenaša zimsko izsuševanje, ki ga povzročata veter in sonce. To je še posebej pomembno za zimzelene rastline, a koristi tudi listopadnim grmom, kot je mandljevec. Zadnje zalivanje opravi na dan, ko so temperature nad ničlo, da lahko voda pronica v tla in je rastlina ne porabi za odganjanje.

Zaščita koreninskega sistema

Koreninski sistem je najbolj občutljiv del rastline na nizke temperature, saj korenine niso tako odporne na mraz kot nadzemni, oleseneli deli. Pri rastlinah, posajenih v tla, korenine ščiti zemlja, ki deluje kot izolator. Kljub temu lahko v zimah z malo snega in globoko zmrzaljo pride do poškodb, še posebej pri mladih rastlinah in na bolj izpostavljenih legah. Najboljši in najpreprostejši način za zaščito korenin je nanos debele plasti zastirke.

Po jesenskem čiščenju in zadnjem zalivanju okoli grma v krogu premera približno enega metra razgrni 10-15 cm debelo plast organske zastirke. Za to so najprimernejši materiali, ki so zračni in se ne zbijajo, kot so suho listje (bukovo ali hrastovo je odlično), slama, smrekove veje ali grobi kompost. Zastirka deluje kot toplotni izolator, ki upočasni zmrzovanje tal in ščiti korenine pred najhujšim mrazom. Poleg tega ohranja vlago v tleh in preprečuje rast plevela spomladi.

Pri nanašanju zastirke pazi, da je ne nasuješ tik ob deblo grma. Pusti nekaj centimetrov prostora okoli stebla, da preprečiš zastajanje vlage in morebitno gnitje lubja. Ta prazen prostor, t.i. “zračni ovratnik”, odvrača tudi voluharje in druge glodavce, da bi si pod zastirko uredili gnezdo in objedali lubje, kar lahko povzroči veliko škodo. Zastirko je najbolje nanesti, ko tla že rahlo pomrznejo, a preden nastopi globoka zmrzal.

Posebno pozornost je treba nameniti rastlinam, ki rastejo v posodah. V loncu je koreninski sistem izpostavljen mrazu z vseh strani, zato lahko temperature v substratu padejo precej nižje kot v vrtnih tleh. Posodo je treba nujno zaščititi. Lahko jo obdaš z juto, mehurčkasto folijo ali stiroporom. Druga možnost je, da celotno posodo zakoplješ v vrtno zemljo ali jo postaviš v večjo škatlo, ki jo napolniš z izolacijskim materialom, kot je listje ali slama. Posodo postavi na zavetno mesto ob steni hiše in jo dvigni od tal z lesenimi letvicami ali zidaki, da preprečiš zmrzovanje od spodaj in zagotoviš odtekanje odvečne vode.

Ukrepi proti poškodbam zaradi zmrzali in snega

Teža mokrega in težkega snega lahko povzroči lomljenje vej, še posebej pri gostih in razvejanih grmih, kot je pritlikavi mandljevec. Po močnejšem sneženju je priporočljivo, da sneg z vej nežno otreseš. To stori previdno, z metlo ali dolgo palico, da ne poškoduješ popkov in lubja. Nikoli ne otresaj vej, ki so že obdane z ledom, saj so takrat krhke in bi jih lahko zlahka zlomil. V tem primeru je bolje pustiti, da se led stali po naravni poti.

Pri mlajših ali manj kompaktnih grmih lahko veje pred zimo povežeš skupaj. Z vrvico iz naravnega materiala (npr. juta) ohlapno poveži veje v snop. S tem ustvariš bolj kompaktno obliko, s katere bo sneg lažje zdrsnil, in preprečiš, da bi se veje pod težo snega preveč razprle in zlomile. Spomladi, ko nevarnost močnega sneženja mine, vrvico seveda odstraniš, da omogočiš normalno rast in razvoj krošnje.

Zimsko sonce v kombinaciji z nizkimi temperaturami lahko povzroči poškodbe lubja, znane kot sončni ožig ali zmrzlinske razpoke. To se zgodi, ko močno zimsko sonce segreje temno lubje na južni ali jugozahodni strani debla, medtem ko je temperatura zraka globoko pod ničlo. Velika temperaturna razlika med osončenim in senčnim delom povzroči napetosti v tkivu, kar lahko privede do pokanja lubja. Te razpoke so vstopna točka za bolezni in škodljivce.

Za zaščito pred sončnim ožigom se pri mlajših drevesih in grmih z gladkim lubjem uporablja beljenje debla s sadjarskim apnom ali ovijanje debla z juto, trstiko ali posebnimi zaščitnimi trakovi. Bela barva odbija sončne žarke in preprečuje prekomerno segrevanje lubja. Pri gostem grmu, kot je pritlikavi mandljevec, je deblo običajno zaščiteno z lastnimi vejami, a če imaš rastlino vzgojeno v obliki debla (cepljeno na višjo podlago), je zaščita debla vsekakor priporočljiva.

Nega po koncu zime

Ko se zima poslovi in temperature začnejo naraščati, je čas, da postopoma odstraniš zimsko zaščito. Ne hiti preveč, saj lahko pozne spomladanske pozebe še vedno presenetijo. Sledi vremenski napovedi in zaščito odstrani, ko je nevarnost močnejšega mraza mimo, običajno konec marca ali v začetku aprila. Najprej odstrani težje ovoje in pokrivala, medtem ko lahko lažjo zastirko pustiš še nekaj časa.

Zastirko, ki je ščitila koreninski sistem, spomladi odgrni od debla proti zunanjosti. S tem omogočiš, da se tla hitreje segrejejo in osušijo. Del zastirke lahko pustiš na tleh okoli grma, saj bo še naprej preprečevala rast plevela in ohranjala vlago, preostanek pa lahko dodaš na kompost. Ko se tla dovolj ogrejejo, jih okoli grma narahlo zrahljaj, da prekineš skorjo in izboljšaš dostop zraka do korenin.

Spomladi je čas za prvi temeljit pregled grma po zimi. Natančno preglej vse veje in poganjke ter poišči morebitne poškodbe, ki so nastale čez zimo. Odreži vse veje, ki so polomljene, počene ali očitno suhe in brez življenja. Prav tako odstrani poganjke, ki kažejo znake poškodb zaradi zmrzali – ti so običajno rjavi, nagubani in krhki. Reži do zdravega lesa, kjer je tkivo zeleno in sočno. Ta sanitarna rez bo rastlini pomagala, da energijo usmeri v rast zdravih delov.

Po pregledu in sanitarni rezi je čas za prvo spomladansko gnojenje. Okoli grma v tla vdelaj tanek sloj komposta ali uporabi uravnoteženo mineralno gnojilo s počasnim sproščanjem. To bo rastlini zagotovilo potrebna hranila za začetek nove rastne sezone, za brstenje, rast listov in pripravo na bogato cvetenje. S temi preprostimi koraki boš svojemu pritlikavemu mandljevcu pomagal, da se hitro regenerira po zimskem počitku in te kmalu razveseli s svojo spomladansko lepoto.

📷  Le.Loup.Gris, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons