Prezimovanje maklena je naraven proces, na katerega je ta avtohtona vrsta izjemno dobro prilagojena skozi tisočletja evolucije v našem podnebju. Kot listopadno drevo maklen jeseni odvrže liste, s čimer zmanjša izhlapevanje vode in se zaščiti pred težo snega v zimskih mesecih. Kljub njegovi naravni odpornosti pa obstajajo določeni koraki, s katerimi lahko drevesu pomagamo varno prebroditi najhujši mraz. Posebno pozornost zahtevajo predvsem mlade sadike in drevesa v loncih, ki so bolj izpostavljena zunanjim vplivom.

Fiziološke priprave na zimsko mirovanje

Priprava na zimo se za maklen začne že s krajšanjem dni in nižanjem temperatur, kar sproži upočasnitev vseh življenjskih funkcij. Drevo začne črpati hranilne snovi iz listov v korenine in deblo, kar se vizualno odraža v čudovitem rumenenju krošnje. Ta proces je ključen za preživetje, saj se s tem v lesu nakopičijo sladkorji, ki delujejo kot naravni antifriz proti zmrzovanju celic. Ko so vsa hranila varno shranjena, listi odpadejo in drevo vstopi v fazo globokega mirovanja.

V tem obdobju se v tkivih zmanjša vsebnost vode, kar preprečuje, da bi ledni kristali poškodovali celične stene ob močnem mrazu. Maklenovo lubje postane gostejše in bolj izolativno, kar ščiti prevodna tkiva pred ekstremnimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo. Koreninski sistem ostaja aktiven, dokler tla popolnoma ne zamrznejo, in črpa preostalo vlago za zimske potrebe. Razumevanje teh notranjih procesov nam pomaga razumeti, zakaj so določeni zunanji posegi v tem času nezaželeni.

Prezgodnje ali prepozno gnojenje z dušikom lahko zmoti ta naravni ritem in povzroči, da drevo v zimo vstopi z mehkimi, neodlesenelimi poganjki. Takšne veje so prve, ki jih mraz poškoduje, kar lahko povzroči odmiranje vrhov in odprta mesta za vstop bolezni spomladi. Zato zadnje gnojenje opravimo sredi poletja, da imajo vsi novi deli rastline dovolj časa za popolno dozorevanje pred prvo slano. Maklen potrebuje jasne signale iz okolja, da se pravočasno pripravi na prihajajoči počitek.

Spremljanje vlažnosti tal pred prvo zmrzaljo je pomemben del zimske priprave, ki se ga mnogi vrtnarji ne zavedajo. Če je jesen suha, je priporočljivo drevo obilno zaliti, preden zemlja zamrzne, saj suh mraz izsušuje rastlinska tkiva. Dobro hidrirano drevo ima bistveno večje možnosti za uspešno prezimovanje brez poškodb na lubju ali popkih. Voda v tleh deluje tudi kot toplotni rezervoar, ki upočasnjuje zmrzovanje koreninskega območja v globino.

Zaščita mladih dreves in sadik

Mladi makleni, ki smo jih posadili v zadnjem letu ali dveh, še nimajo tako globokih korenin in debelega lubja kot odrasli primerki. Njihova stebla so tanka in občutljiva na “zimski ožig”, ki nastane zaradi močnega sonca v kombinaciji z zamrznjenimi tlemi. Da bi to preprečili, lahko deblo ovijemo z juto ali posebnimi zaščitnimi trakovi, ki odbijajo sončne žarke in preprečujejo pokanje lubja. Takšna zaščita je še posebej priporočljiva na južnih legah, kjer so temperaturne razlike med dnevom in nočjo največje.

Koreninsko območje mladih dreves je smiselno dodatno zaščititi z debelo plastjo organske zastirke iz listja, slame ali lesnih sekancev. Ta plast deluje kot odeja, ki preprečuje hitro zmrzovanje in odmrzovanje tal, kar bi lahko pretrgalo drobne koreninice. Zastirka naj sega vsaj pol metra od debla v vse smeri, da pokrije najpomembnejši del koreninskega spleta. Spomladi to zastirko delno odstranimo ali vdelamo v tla, da omogočimo soncu, da hitreje segreje zemljo.

V vetrovnih predelih lahko močni zimski vetrovi povzročijo fizične poškodbe mladih dreves ali pa jih celo izpulijo iz premalo utrjenih tal. Postavitev protivetrne zaščite ali trdna opora s količki je v takšnih razmerah nujna za varno prezimovanje. Paziti moramo, da so vezi dovolj ohlapne, da se drevo lahko rahlo giblje, vendar dovolj čvrste, da ostane pokončno. Vsako preveliko nihanje v zamrznjenih tleh lahko poškoduje stik korenin z zemljo, kar oteži spomladansko prebujanje.

Če gojimo maklen v loncih ali večjih koritih, so korenine še bolj izpostavljene mrazu, saj so nad tlemi in brez naravne izolacije zemlje. Lonce je treba pred zimo oviti z mehurčkasto folijo, starimi odejami ali jih postaviti v večje lesene zabojnike, polne slame. Če je le mogoče, lonce prestavimo na zavetrno mesto ali v neogrevan svetel prostor, kjer temperature ne padejo globoko pod ničlo. Prezimovanje v loncu zahteva tudi občasno zalivanje v dneh brez zmrzali, saj se zemlja v posodi hitro izsuši.

Nevarnosti zime in preventivno ukrepanje

Sneg je lahko za maklen koristen, saj deluje kot izolator, vendar lahko njegova teža povzroči lomljenje vej v krošnji. Težek, moker sneg se prime na gosto razvejano krošnjo maklena in ustvari velik pritisk na strukturne veje. Če opazite, da se veje neobičajno upogibajo pod snežno odejo, jih je priporočljivo previdno otresti z mehko metlo ali palico. Pri tem moramo biti nežni, saj je zamrznjen les krhek in se ob grobem ravnanju hitro zlomi.

Soljenje cest v zimskem času predstavlja veliko nevarnost za maklene, ki rastejo neposredno ob prometnicah ali dovozih. Sol v tleh preprečuje koreninam črpanje vode, kar povzroči tisto, čemur pravimo fiziološka suša, drevo pa spomladi slabo brsti. Če je le mogoče, se v bližini dreves izogibajmo uporabi soli in namesto nje uporabljajmo pesek ali pepel. Spomladi, ko se sneg stopi, je priporočljivo tla pod krošnjo obilno sprati s čisto vodo, da razredčimo nakopičene soli.

Glodavci, kot so miši in voluharji, v zimskem času pod snegom iščejo hrano in pogosto objedajo sočno lubje ob vznožju mladih maklenov. Takšne poškodbe so lahko usodne, če žival objeda lubje v celotnem obsegu debla, saj s tem prekine pretok hranil. Namestitev žičnate mreže ali plastičnih zaščit okoli spodnjega dela debla je najučinkovitejša preventiva proti tem nepovabljenim gostom. Pomembno je, da zaščita sega dovolj globoko v tla in dovolj visoko nad pričakovano snežno odejo.

Zimski sončni ožig je težava, ki se pojavi pozno pozimi, ko močno sonce segreje lubje na eni strani debla, medtem ko je druga stran še zamrznjena. To povzroči pokanje tkiv in nastanek dolgih razpok, ki se spomladi težko celijo in postanejo vstopišče za patogene. Beljenje debla z apnenim premazom je tradicionalna in učinkovita metoda, ki odbija sončno svetlobo in ohranja temperaturo lubja bolj enakomerno. Ta ukrep ni potreben pri starejših drevesih z debelim, razpokanim lubjem, ki je naravno zaščiteno.

Prebujanje iz zimskega spanca

Z daljšanjem dni in postopnim ogrevanjem tal se maklen začne počasi prebujati iz zimskega mirovanja. Prvi znak so napihnjeni popki, ki nakazujejo, da se je v notranjosti debla ponovno začel intenziven pretok sokov. To je čas, ko odstranimo vse zimske zaščite, da omogočimo neoviran dostop zraka in svetlobe do vseh delov rastline. Prepozno odstranjevanje zaščite lahko povzroči pregrevanje in razvoj plesni pod juto ali folijo.

Po končani zimi je nujen temeljit pregled celotnega drevesa, da ocenimo morebitne poškodbe, ki jih je pustil mraz ali sneg. Odstranimo vse polomljene, posušene ali poškodovane veje, da preprečimo širjenje gnilobe v zdravo tkivo. Rezi naj bodo čisti in izvedeni z ostrim, razkuženim orodjem, da se rane čim hitreje zaprejo. Maklen se spomladi hitro odzove na obrezovanje in z bujno rastjo zapolni morebitne vrzeli v krošnji.

Spomladansko zalivanje je ključno v letih, ko je bila zima suha in je v tleh malo zalog vlage od stopljenega snega. Prvi obilen odmerek vode pomaga drevesu pri transportu hranil iz korenin do vrhov krošnje, kjer se razvijajo novi listi. Hkrati je to idealen trenutek za dodajanje prvega odmerka organskega gnojila, ki bo podprlo intenzivno spomladansko rast. Skrbno prebujanje drevesa postavi trdne temelje za celotno prihajajočo sezono.

Zgodnje pozebe po tem, ko so se popki že odprli, so ena največjih nevarnosti za maklen v spomladanskem času. Mladi lističi so polni vode in so izjemno občutljivi na temperature pod ničlo, ki lahko v eni noči uničijo ves nov prirastek. Če je napovedana pozna pozeba, lahko manjša drevesa začasno pokrijemo z lahko kopreno, ki jo zjutraj takoj odstranimo. Maklen bo v primeru poškodb običajno odgnal ponovno iz spečih očes, vendar bo to zahtevalo dodatno energijo in čas.