Sajenje in razmnoževanje kalifornijskega drevesnega maka

Uspešno sajenje kalifornijskega drevesnega maka se začne precej pred trenutkom, ko sadiko položiš v zemljo. Rastlina razvije močan in občutljiv koreninski sistem, zato je pravilna izbira stalnega mesta pomembnejša kot pri številnih običajnih vrtnih trajnicah. Sončna lega, mineralna in hitro odcedna tla ter dovolj prostora za prihodnjo širitev so osnovni pogoji dobrega začetka. Enako premišljen mora biti način razmnoževanja, saj rastlina različne posege v korenine prenaša zelo različno.

Izbira mesta in priprava na sajenje

Za sajenje izberi lego, ki je večino dneva izpostavljena neposrednemu soncu. Topla južna ali jugozahodna stran vrta je pogosto zelo primerna, posebno če je zaščitena pred hladnimi in vlažnimi zimskimi vetrovi. Pomembno je, da voda po močnem dežju z območja hitro odteče. Mesta, kjer se pozimi nabira voda, so za dolgoročno gojenje precej tvegana.

Pred sajenjem preveri strukturo zemlje vsaj do globine običajne lopate. Če se mokra zemlja močno lepi in jo lahko brez težav oblikuješ v gosto kepo, bo verjetno potrebovala izboljšanje drenaže. V takšnih razmerah v širše območje vdelaj grob mineralni material in po možnosti rastlino posadi nekoliko više. Pri zelo težki glini je dvignjena greda pogosto varnejša rešitev kot globoka klasična sadilna jama.

Sadilnega mesta ni treba pretirano obogatiti s svežim kompostom ali močnimi organskimi gnojili. Preveč rodovitna zemlja spodbuja mehko rast, ki ni nujno povezana z boljšim cvetenjem. Če je zemlja zelo revna, lahko dodaš manjšo količino zrelega komposta in ga dobro premešaš z mineralnim delom tal. Cilj je rahla, zračna in zmerno hranljiva zemlja.

Pri določanju razdalje od drugih rastlin upoštevaj končno velikost, ne velikosti sadike ob nakupu. Odrasla rastlina lahko postane široka in z leti razvije nove poganjke tudi stran od prvotnega središča. Vsaj približno meter prostega prostora okoli mlade rastline močno olajša poznejšo oskrbo. Občutljive ali nizke trajnice je bolje saditi nekoliko dlje od njenega koreninskega območja.

Pravilna tehnika sajenja

Najprimernejši čas za sajenje je pomlad, ko se zemlja že ogreva, vendar še ni nastopila dolgotrajna poletna vročina. V blagih območjih je možno tudi zgodnje jesensko sajenje, če ostane dovolj časa za ukoreninjenje pred hladnim obdobjem. V krajih z mokrimi in hladnimi zimami je spomladansko sajenje praviloma varnejše. Mlada rastlina tako do prve zime razvije precej močnejši koreninski sistem.

Sadilna jama naj bo predvsem široka in naj omogoča rahlo razprostiranje koreninske grude. Rastline ne sadi globlje, kot je rasla v loncu, saj lahko zakopan koreninski vrat poveča nevarnost gnitja. Če je substrat v loncu zelo moker, ga pred sajenjem pusti nekoliko odcediti. Koreninske grude ne trgaj agresivno, ker so debelejše korenine občutljive na večje poškodbe.

Po zasipanju zemljo okoli rastline rahlo utrdi z rokami, vendar je ne stiskaj v zbito plast. Nato temeljito zalij, da se zemlja usede ob korenine in izginejo večji zračni žepi. V naslednjih tednih preverjaj vlažnost nekoliko globlje v tleh in zalivaj šele, ko se zgornji del začne sušiti. Namen začetnega zalivanja je spodbujanje ukoreninjenja, ne vzdrževanje trajno mokrega substrata.

V prvem letu se lahko nadzemna rast razvija počasneje, kot bi pričakoval pri tako veliki odrasli rastlini. To pogosto pomeni, da energijo usmerja predvsem v koreninski sistem. Takšnega primerka ne poskušaj pospeševati z velikimi odmerki gnojil. Ko se korenine dobro vzpostavijo, je lahko rast v naslednjih sezonah izrazito močnejša.

Razmnoževanje s koreninskimi potaknjenci

Koreninski potaknjenci so eden najbolj zanesljivih načinov vegetativnega razmnoževanja kalifornijskega drevesnega maka. Najprimernejše obdobje je čas mirovanja ali zelo zgodnja pomlad, preden začne rastlina intenzivno odganjati. Za postopek izberi zdravo in dobro razvito matično rastlino. Delo načrtuj tako, da koreninski sistem poškoduješ čim manj.

Na zunanjem robu grude previdno odkrij močnejšo zdravo korenino in odreži nekaj primernih odsekov. Posamezni odseki naj bodo dovolj dolgi, da vsebujejo zalogo hranil za razvoj novih poganjkov. Položi jih v zelo zračen razmnoževalni substrat in jih rahlo prekrij. Substrat mora biti vlažen, vendar nikoli razmočen.

Posode s potaknjenci postavi na svetlo mesto brez ekstremne vročine. Razvoj nove rasti je lahko počasen, zato pri tej metodi ne pričakuj takojšnjih rezultatov. Dokler se ne pokažejo poganjki, vzdržuj le zmerno vlažnost in ne uporabljaj močnih gnojil. Ko se pojavijo stabilni poganjki, lahko mlade rastline postopoma navajaš na bolj sončne razmere.

Presajanje mladih rastlin izvedi previdno in dovolj zgodaj, preden koreninski sistem močno preraste posodo. Dolgotrajno gojenje v majhnih loncih lahko povzroči zvijanje korenin in oteži prilagoditev po sajenju na vrt. Najbolje je uporabiti globlje posode, ki omogočajo bolj naraven razvoj korenin. Pri presajanju poskušaj ohraniti koreninsko grudo čim bolj nepoškodovano.

Razmnoževanje z delitvijo in semenom

Delitev odrasle rastline je možna, vendar ni tako preprosta kot pri klasičnih šopastih trajnicah. Smiselno je izkoristiti predvsem naravne poganjke, ki se pojavijo nekoliko stran od glavne rastline. Če imajo že lastne korenine, jih lahko previdno ločiš z ostro lopato. Takšni deli imajo boljše možnosti za uspeh kot grobo razrezana sredina stare grude.

Najprimernejši čas za ločevanje poganjkov je zgodnja pomlad pred intenzivno rastjo. Novo rastlino takoj prestavi na pripravljeno stalno mesto in jo dobro zalij. V prvih tednih prepreči popolno izsušitev zemlje, hkrati pa se izogibaj močvirnatim razmeram. Nekaj začetnega venenja po posegu ni neobičajno, če je bil del korenin poškodovan.

Razmnoževanje s semenom je mogoče, vendar običajno zahteva več potrpljenja. Sveže seme posej v prepusten substrat in ga prekrij le z razmeroma tanko plastjo. Kalitev je lahko neenakomerna in pri nekaterih semenih precej počasna. Temperaturna nihanja in obdobje hladnejših razmer lahko pri posameznih serijah izboljšajo kalitev.

Semenske rastline niso vedno povsem enake izbrani matični rastlini, kar je pri vrtnarskem razmnoževanju treba upoštevati. Po drugi strani je ta način koristen, če želiš pridobiti več rastlin ali ohraniti večjo gensko raznolikost. Mlade sadike pravočasno presadi v globlje lončke, da se korenine ne začnejo zvijati. Ko dosežejo ustrezno velikost, jih čim prej posadi na stalno sončno in odcedno mesto.