Prezimovanje limonovca brez izgube listov in poškodb zaradi mraza

Prezimovanje je za limonovec v celinskem podnebju najzahtevnejši del leta, ker moraš uskladiti manj svetlobe, nižjo temperaturo in zmanjšano porabo vode. Rastlina ni odporna proti močnejši zmrzali, njene korenine v posodi pa se ohladijo hitreje kot korenine drevesa v tleh. Pretopel in temen prostor lahko povzroči prav toliko težav kot prehladno mesto. Cilj je zagotoviti svetlo, zračno in stabilno okolje, v katerem drevo upočasni rast, vendar ostane zdravo.

Priprava pred prenosom v notranjost

Jeseni spremljaj nočne temperature in drevo pravočasno umakni pred izrazitejšim mrazom. Ne čakaj, da substrat v posodi večkrat skoraj zmrzne, saj so drobne korenine zelo občutljive. Kratko obdobje hladnejših noči lahko pomaga pri naravnem prehodu v počasnejšo rast. Nenaden prenos iz zelo hladnega vrta v močno ogrevano sobo pa povzroči velik šok.

Pred selitvijo temeljito preglej krošnjo. Posebno pozornost nameni spodnji strani listov, razvejitvam in mestu, kjer se peclji stikajo s poganjki. Odstrani suhe liste, plevel in rastlinske ostanke s površine zemlje. Tako zmanjšaš možnost, da v prostor preneseš škodljivce ali povzročitelje bolezni.

Krošnjo lahko nežno oprhaš z mlačno vodo. Pri tem zaščiti koreninsko grudo, da je ne premočiš tik pred namestitvijo v hladnejši prostor. Liste pusti, da se popolnoma posušijo na zračnem mestu. Šele nato drevo prenesi v prezimovališče.

Pred zimo ne izvajaj močnega obrezovanja, razen če odstranjuješ poškodovane ali okužene dele. Večje rane se v hladnem obdobju celijo počasneje. Prav tako se izogni močnemu dušičnemu gnojenju, ki bi spodbudilo mehko in občutljivo rast. Pozno poleti ter jeseni naj poganjki postopoma dozorijo in olesenijo.

Svetel in hladen prostor

Najprimernejši je svetel prostor s temperaturo približno od 5 do 12 stopinj Celzija. To je lahko neogrevan zimski vrt, svetlo stopnišče, hladnejša veranda ali rastlinjak z zaščito pred zmrzaljo. Pri takšni temperaturi se presnova upočasni, zato drevo lažje prenese krajše zimske dneve. V popolni temi limonovec ne more uspešno prezimiti, ker je zimzelen.

Če je prostor toplejši od približno 15 stopinj Celzija, rastlina potrebuje zelo veliko svetlobe. Običajna sobna osvetlitev je pozimi pogosto preslaba, tudi kadar drevo stoji ob oknu. Poganjki se lahko podaljšujejo, listi bledijo in postopoma odpadajo. V takšnem primeru je koristna kakovostna rastlinska svetilka z dovolj veliko osvetljeno površino.

Drevesa ne postavljaj neposredno ob radiator, peč ali talno ogrevanje. Suh in vroč zrak povečuje izhlapevanje iz listov, medtem ko hladnejše ali oslabljene korenine izgube ne morejo nadomestiti. Takšne razmere so idealne tudi za pršice. Med krošnjo in grelnim telesom naj bo dovolj velika razdalja.

Prezrači prostor ob toplejših delih dneva, vendar rastlino zaščiti pred neposrednim ledenim prepihom. Svež zrak zmanjšuje zadrževanje vlage na listih in omejuje razvoj plesni. Krošnja naj se ne dotika hladnega stekla, kjer lahko posamezni listi pomrznejo. Med lonci pusti dovolj prostora za kroženje zraka.

Zimsko zalivanje in gnojenje

V hladnem prostoru limonovec porablja malo vode. Zalivaj šele, ko se zgornji del substrata opazno osuši, globlje plasti pa niso več mokre. Voda naj bo mlačna in dodana v jutranjem ali dopoldanskem času. Po zalivanju odstrani vso tekočino iz podstavka.

Največ zimskih izgub povzroči prekomerno zalivanje. Hladen in moker substrat vsebuje malo kisika, zato se korenine hitro poškodujejo. Rastlina začne izgubljati liste, lastnik pa jo zaradi napačne razlage pogosto še dodatno zalije. Pred vsakim zalivanjem je zato nujen fizičen pregled zemlje.

Popolna izsušitev koreninske grude prav tako ni primerna. Če substrat odstopi od sten lonca, voda pri naslednjem zalivanju pogosto steče mimo suhe sredice. V takšnem primeru zemljo v več korakih počasi navlaži. Močno izsušeno rastlino obnovi postopoma, ne z dolgotrajnim namakanjem v hladni vodi.

Pri hladnem prezimovanju gnojenje prekini. Rastlina hranil skoraj ne porablja, soli pa se kopičijo v zemlji. V toplem in močno osvetljenem prostoru lahko zelo šibko gnojiš le, če drevo očitno razvija nove liste. Tudi takrat uporabi manjši odmerek kot v poletnem času.

Spomladansko prebujanje in vračanje na prosto

Ob daljšanju dneva se začnejo prebujati brsti in poveča se poraba vode. Zalivanje povečuj postopoma, glede na dejansko sušenje substrata. Z gnojenjem začni šele, ko se pokaže zanesljiva nova rast. Prvi odmerek naj bo blag, saj korenine po hladnem obdobju še niso polno aktivne.

Na prosto limonovca ne postavi takoj na celodnevno sonce. Listi, razviti v notranjosti, nimajo dovolj zaščitne povrhnjice in se lahko v nekaj urah ožgejo. Prve dni naj bo drevo v svetli senci, nato ga izpostavljaj jutranjemu ali poznopopoldanskemu soncu. Privajanje na polno svetlobo naj traja vsaj en do dva tedna.

Spomladi spremljaj vremensko napoved in nevarnost pozebe. Če so noči še hladne, lonec zvečer umakni v zavetje ali ga zaščiti z izolacijskim materialom. Krošnja lahko prenese nekoliko hladnejši zrak, vendar nežni novi poganjki hitro pomrznejo. Posebej nevarne so jasne noči brez oblačnosti.

Po prezimovanju odstrani suhe vejice in pregosta, šibka rast. Pred večjim obrezovanjem počakaj, da je jasno, kateri deli so dejansko živi. Z rahlim praskanjem skorje lahko preveriš, ali je tkivo pod njo zeleno. Zdravo drevo se ob postopnem prehodu hitro odzove z novo rastjo in cvetenjem.