Sajenje in razmnoževanje čilske sretene

Pravilno sajenje čilske sretene določa, kako hitro se bo rastlina ukoreninila in kako obilno bo pozneje cvetela. Čeprav je trajnica prilagodljiva, potrebuje prepustno zemljo, dovolj svetlobe in primerno globino sajenja. Razmnožuješ jo lahko z delitvijo odraslih šopov, s semenom ali z mladimi bazalnimi poganjki. Izbira metode je odvisna predvsem od tega, ali želiš ohraniti lastnosti določene sorte ali pridobiti večje število novih rastlin.

Izbira termina in priprava mesta

Najprimernejši čas za sajenje je spomladi, ko se zemlja ogreje in ni več dolgotrajno prepojena. Rastline iz posod lahko sadiš tudi jeseni, če imajo pred zimo dovolj časa za ukoreninjenje. Poletno sajenje je mogoče, vendar zahteva dosledno zalivanje in zaščito pred najmočnejšim soncem. Sajenju med vročinskim valom se raje izogni, saj rastlina takrat izgublja preveč vode.

Izberi mesto z veliko svetlobe in dobrim pretokom zraka. Na hladnejših legah je primerno polno sonce, medtem ko je v vročih vrtovih koristna lahka popoldanska senca. Tla naj po padavinah hitro odvedejo odvečno vodo, ne da bi se povsem izsušila. Izogibaj se kotanjam in mestom ob neprepustnih robnikih, kjer se voda pogosto zadržuje.

Sadilno površino očisti plevela in zemljo prerahljaj vsaj do globine vrtnih vil. Pri težkih tleh dodaj kompost ter droben gramoz ali drug grob mineralni material. Zelo lahka peščena tla izboljšaj z organsko snovjo, ki poveča sposobnost zadrževanja vode. Svežega hlevskega gnoja ne polagaj neposredno ob korenine, ker jih lahko poškoduje.

Razdaljo med rastlinami prilagodi končni širini izbrane sorte. Manjšim sortam navadno zadostuje približno trideset centimetrov prostora, bujnejše pa potrebujejo štirideset ali več centimetrov. Pregosto sajenje omeji kroženje zraka in spodbuja vlažno mikroklimo okoli listov. Prevelike praznine se sčasoma zapolnijo, zato rastlin ni smiselno stiskati samo zaradi takojšnjega učinka.

Pravilna tehnika sajenja

Pred sajenjem lonček temeljito zalij, da se koreninska gruda enakomerno navlaži. Rastlino previdno izvleci in preglej korenine ob robu grude. Močno zavite korenine rahlo razrahljaj s prsti, vendar jih ne trgaj po nepotrebnem. Poškodovane, gnile ali povsem posušene dele odstrani s čistim rezilom.

Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude in približno enako globoka. Vrat rastline oziroma začetek listne rozete mora po sajenju ostati na ravni okoliških tal. Pregloboko sajenje zadržuje vlago okoli rastnega središča in povečuje nevarnost gnitja. Preplitvo sajenje pa izpostavi korenine izsuševanju in zimskemu dvigovanju zaradi zmrzali.

Rastlino postavi pokončno, korenine usmeri navzven in jamo postopoma zasuj. Zemljo z rokami nežno utrdi, da odstraniš večje zračne žepe. Tal ne teptaj močno, saj s tem zmanjšuješ njihovo zračnost in prepustnost. Po sajenju oblikuj plitvo zalivalno kotanjo, skozi katero bo voda počasi pronicala do korenin.

Novo posajeno sreteno obilno zalij, tudi če je zemlja na pogled vlažna. V naslednjih tednih preverjaj stanje tal in ne dovoli, da se koreninska gruda povsem izsuši. Ko opaziš novo rast, lahko pogostost zalivanja postopoma zmanjšaš. Tanek sloj zastirke bo zmanjšal izhlapevanje, vendar ga ne nasuj neposredno čez sredino rozete.

Razmnoževanje z delitvijo šopa

Delitev je najzanesljivejši način za razmnoževanje sortne čilske sretene. Nove rastline pri tej metodi ohranijo barvo cvetov, višino in druge značilnosti matičnega primerka. Postopek je primeren tudi za pomlajevanje starejših šopov z oslabelo sredino. Najboljši čas je zgodnja pomlad ali začetek jeseni v hladnem in oblačnem vremenu.

Dan pred delitvijo rastlino dobro zalij, da bodo korenine manj krhke. Šop izkoplji z dovolj širokim robom in ga previdno dvigni iz zemlje. Odvečno prst rahlo otresi ali speri, da lažje vidiš razpored korenin in rastnih brstov. Velike šope razdeli z rokami, čistim nožem ali ostro vrtno lopato.

Vsak nov del mora imeti več zdravih korenin in vsaj en močan rastni vrh. Mehke, temne ali votle dele odstrani, saj se iz njih ne bo razvila kakovostna rastlina. Zunanje dele starega šopa navadno odlikuje največja vitalnost in jih je najbolje ponovno posaditi. Olesenelo ali odmrlo sredino zavrzi in je ne dodajaj med zdrave sadike.

Deljene rastline takoj posadi na pripravljeno mesto, da se korenine ne izsušijo. Prvih nekaj tednov jih redno zalivaj in po potrebi začasno zasenči pred močnim opoldanskim soncem. Če so prisotna cvetna stebla, jih odstrani, da rastlina energijo usmeri v ukoreninjanje. Ob dobri negi bodo novi deli že v naslednji sezoni razvili močne cvetne poganjke.

Razmnoževanje s semenom in mladimi poganjki

Setev je uporabna, kadar želiš vzgojiti večje število rastlin in sortna enotnost ni bistvena. Sejanci odprto oprašenih sort se lahko po barvi, višini in obliki cvetov razlikujejo od matične rastline. Ta raznolikost je lahko zanimiva v naravnih zasaditvah, manj primerna pa je za strogo oblikovane grede. Za ohranjanje določene sorte zato vedno izberi vegetativno razmnoževanje.

Zrela semena poberi, ko so semenske glavice suhe, vendar še ne razpadajo. Seješ jih lahko jeseni na prosto ali spomladi v posode z rahlim setvenim substratom. Semena le tanko prekrij, saj pri kalitvi ne potrebujejo globoke plasti zemlje. Substrat naj ostane enakomerno vlažen, ne sme pa biti nasičen z vodo.

Če kalitev ni enakomerna, lahko semenom koristi nekajtedensko obdobje na hladnem. Posode zaščiti pred neposrednim zimskim dežjem, glodavci in popolnim izsuševanjem. Mlade rastline presadi v posamezne lončke, ko razvijejo več pravih listov in jih je mogoče varno prijeti. Na končno mesto jih posadi šele, ko je koreninska gruda dovolj čvrsta.

Pri nekaterih rastlinah se ob osnovi razvijejo mladi poganjki z zametki lastnih korenin. Zgodaj spomladi jih lahko previdno ločiš s kratkim kosom osnovnega tkiva in posadiš v rahel substrat. Do ukoreninjenja potrebujejo visoko zračno vlago, razpršeno svetlobo in zmerno toploto. Ko začnejo razvijati nove liste, jih postopoma privajaj na običajne vrtne razmere.