Sajenje pokončnega trilija zahteva skrbno pripravo, saj se rastlina po namestitvi počasi prilagaja in ne mara pogostega premikanja. Najboljše rezultate dosežemo z zdravo, čvrsto koreniko, ki ima nepoškodovan rastni brst in sveže drobne korenine. Razmnoževanje je mogoče z delitvijo odraslih korenik ali s semeni, vendar oba načina zahtevata natančnost in potrpežljivost. Pravilno izbran prostor je pomembnejši od poznejšega intenzivnega vzdrževanja.

Izbira časa in priprava sadilnega mesta

Najprimernejši čas za sajenje korenik je zgodnja jesen, ko je zemlja še topla, nadzemni del pa že prehaja v mirovanje. Korenine lahko pred zimo začnejo vraščati v okoliško zemljo, ne da bi morale hkrati vzdrževati liste. Sajenje je mogoče tudi zgodaj spomladi, vendar je takrat pomembno redno zalivanje. Korenike, kupljene v mirovanju, posadimo čim prej in jih ne hranimo dalj časa na suhem.

Sadilno mesto pripravimo v rahli senci, po možnosti pod listopadnimi drevesi. Spomladi mora do rastline prodreti dovolj svetlobe, poleti pa jo mora krošnja varovati pred vročino. Izogibamo se območjem z močnimi koreninami velikih dreves, ki bi triliju odvzemala vodo. Prav tako niso primerne kotanje, v katerih po dežju zastaja voda.

Zemljo izboljšamo z zrelim listnim kompostom, dobro razgrajenim vrtnim kompostom in po potrebi z materialom za boljšo drenažo. Organske snovi enakomerno vdelamo v širše območje, ne samo v neposredno sadilno jamo. Tako se korenine lažje širijo in niso ujete v majhnem žepu drugačne zemlje. Svežega gnoja, močnih mineralnih gnojil in nerazgrajene organske mase ne dodajamo.

Pred sajenjem preverimo, ali je korenika čvrsta, brez mehkih, temnih ali neprijetno dišečih mest. Suhe korenine lahko za kratek čas navlažimo, vendar korenike ne namakamo več ur. Poškodovane dele odstranimo s čistim in ostrim rezilom. Rezno površino pustimo kratek čas na zraku, da se nekoliko osuši, nato rastlino takoj posadimo.

Več člankov na to temo

Tehnika sajenja korenike

Sadilno jamo izkopljemo dovolj široko, da lahko korenine razporedimo v naravni smeri. Globina mora omogočati, da je rastni brst prekrit le z nekaj centimetri zemlje. Če brst zakopljemo pregloboko, bo rastlina porabila preveč energije za preboj na površino. Pri preplitvi namestitvi pa se korenika hitreje izsuši in je bolj izpostavljena zmrzali.

Na dno jame nasujemo tanko plast rahle pripravljene zemlje. Koreniko položimo vodoravno ali rahlo poševno, pri čemer je rastni brst usmerjen navzgor. Drobnih korenin ne zvijamo in jih ne tlačimo v premajhen prostor. Jamo nato postopoma zasujemo ter zemljo nežno utrdimo z dlanmi.

Po sajenju območje obilno, vendar počasi zalijemo. Voda pomaga zapolniti zračne žepe in vzpostavi stik med koreninami ter zemljo. Če se površina po zalivanju močno posede, dodamo nekaj rahle zemlje. Rastnega brsta kljub temu ne prekrijemo z debelo plastjo substrata.

Sadilno površino zastremo z listovko ali zdrobljenim suhim listjem. Zastirka zmanjša izhlapevanje in blaži temperaturna nihanja v zgornjih plasteh tal. Okoli samega poganjka pustimo majhen prost prostor, da se ne zadržuje odvečna vlaga. Mesto označimo z diskretno oznako, saj bo poleti nadzemni del povsem izginil.

Razmnoževanje z delitvijo

Delitev korenike je najhitrejši način pridobivanja novih cvetočih rastlin. Izvajamo jo samo pri dobro razvitih, več let starih primerkih z več jasno ločenimi rastnimi brsti. Najprimernejše obdobje je pozno poletje ali zgodnja jesen, ko listi že odmrejo. Rastline ne delimo prepogosto, saj vsaka motnja upočasni njen nadaljnji razvoj.

Koreniko izkopljemo z veliko grudo zemlje in začnemo dovolj daleč od središča rastline. Uporabimo vrtne vile ali ozko lopato ter delamo počasi, da ne prerežemo mesnatih delov. Zemljo previdno odstranimo z rokami, ne z močnim curkom vode. Tako lažje opazimo naravne povezave med posameznimi deli korenike.

Vsak odsek mora imeti vsaj en zdrav rastni brst in dovolj lastnih korenin. Reze naredimo z razkuženim ostrim nožem, da so površine gladke in čim manj poškodovane. Mehke ali obarvane dele odstranimo do zdravega tkiva. Razdeljene korenike posadimo takoj, saj se na zraku hitro izsušujejo.

Po delitvi je rastlinam treba zagotoviti enakomerno vlažnost in zaščito pred močnim soncem. V prvi pomladi so poganjki lahko manjši, cvetenje pa lahko izostane. To je običajna posledica zmanjšane koreninske mase in ni razlog za dodatno gnojenje. Ko se novi koreninski sistem utrdi, se rast postopoma okrepi.

Razmnoževanje s semeni

Razmnoževanje s semeni je počasno, vendar omogoča pridobivanje večjega števila rastlin. Sveža semena imajo najboljšo kalivost in jih sejemo takoj po dozoritvi plodov. Ne smejo se popolnoma izsušiti, saj to lahko močno podaljša mirovanje. Semena nežno očistimo ostankov mesnatega ovoja in jih položimo v humusen substrat.

Setveni substrat mora biti rahel, zračen in stalno rahlo vlažen. Semena prekrijemo s tanko plastjo zemlje ali listovke ter posodo postavimo na senčno mesto na prostem. Naravno menjavanje toplih in hladnih obdobij je pomembno za postopno prekinitev mirovanja. Posod ne prinašamo v ogrevan prostor, ker bi s tem porušili potreben temperaturni cikel.

Kalitev lahko traja dve leti ali celo dlje. Najprej se pogosto razvije podzemni del, medtem ko se prvi list pokaže šele v naslednji sezoni. Setvenih posod zato ne zavržemo, tudi če dolgo ni vidnih poganjkov. Ves čas skrbimo, da substrat ni niti povsem suh niti razmočen.

Mlade rastline razvijajo koreniko zelo počasi in jih prvih nekaj let ne presajamo po nepotrebnem. Ko postanejo dovolj močne, jih previdno prestavimo z majhno grudo zemlje. Do prvega cvetenja lahko mine pet, sedem ali več let. Tak način razmnoževanja je zato predvsem izbira za potrpežljive vrtnarje in dolgoročne zasaditve.