Sajenje in razmnoževanje rdečega drena

Sajenje rdečega drena je najuspešnejše, kadar rastišče pripravimo premišljeno in rastlini omogočimo dober začetek. Grm je sicer prilagodljiv, vendar se razlika med površno in dobro pripravljeno zasaditvijo hitro pokaže v rasti. Močan koreninski sistem je osnova za odpornost proti suši, mrazu in boleznim. Pri razmnoževanju je rdeči dren hvaležna rastlina, saj se dobro odziva na potaknjence, grebeničenje in naravno ukoreninjanje poganjkov.

Izbira časa in prostora za sajenje

Najprimernejši čas za sajenje je jesen ali zgodnja pomlad. Jesensko sajenje je pogosto zelo uspešno, ker so tla še topla, zrak pa hladnejši in manj izsušujoč. Rastlina lahko pred zimo razvije začetne korenine, spomladi pa začne rast z manj stresa. Pomladno sajenje je primerno predvsem tam, kjer so zime ostre ali so tla pozimi zelo mokra.

Pri izbiri prostora je treba upoštevati končno velikost grma. Rdeči dren lahko razvije široko krošnjo, zato potrebuje dovolj razdalje od drugih rastlin. Če ga sadimo v živo mejo, naj razmik omogoča zračno rast in poznejše vzdrževanje. Pretesno sajenje vodi v konkurenco za svetlobo, slabše obarvane poganjke in večjo občutljivost na glivične bolezni.

Rastišče naj bo sončno do polsenčno, tla pa zmerno vlažna in dobro pripravljena. Rastlina prenese tudi težja tla, vendar ne mara dolgotrajnega zastajanja vode okoli korenin. Na zelo suhih mestih bo preživela, vendar bo rast počasnejša, listje manj sveže, poganjki pa manj izraziti. Najboljši rezultati so na globljih vrtnih tleh z dobro vsebnostjo organske snovi.

Pred sajenjem je koristno oceniti tudi namen zasaditve. Če želimo dekorativne zimske poganjke, mora biti rastlina vidna tudi v času mirovanja. Če jo uporabljamo za naravno živo mejo, je pomembna predvsem gostota in sposobnost obnavljanja. Če jo sadimo na brežino, moramo poskrbeti, da se mlade rastline v prvem obdobju ne izsušijo.

Priprava tal in pravilno sajenje

Sadilna jama naj bo širša od koreninske grude, vendar ni treba, da je pretirano globoka. Pomembneje je, da so tla ob strani dobro zrahljana, saj se bodo korenine širile v okolico. Če je zemlja zbita, jo je treba prekopati in izboljšati s kompostom. Pri zelo glinenih tleh je koristno poskrbeti za boljšo strukturo, ne pa samo dodati peska v majhno sadilno jamo.

Rastlino posadimo na enako globino, kot je rasla v loncu ali drevesnici. Pregloboko sajenje lahko povzroči slabše zračenje vratu rastline in počasnejši začetek rasti. Po namestitvi koreninske grude zemljo postopoma zasujemo in rahlo potlačimo, da odstranimo večje zračne žepe. Pretirano tlačenje ni primerno, ker lahko znova poslabša strukturo tal.

Po sajenju je nujno temeljito zalivanje. Voda pomaga zemlji, da se usede okoli korenin, in zmanjša začetni presaditveni stres. Tudi če sadimo v vlažnem vremenu, je prvo zalivanje koristno. V naslednjih tednih je treba spremljati vlago, saj se mlada rastlina še ne more zanašati na globoke korenine.

Okoli rastline je priporočljivo namestiti tanko plast organske zastirke. Zastirka zmanjša izsuševanje tal, omeji rast plevelov in varuje površinske korenine pred temperaturnimi nihanji. Ne sme pa se dotikati poganjkov, ker lahko v vlažnem vremenu spodbuja gnitje. Dobro izvedena zasaditev združuje pravilno globino, kakovostno zemljo, zalivanje in zračno zaščiteno površino tal.

Razmnoževanje s potaknjenci

Rdeči dren se zelo dobro razmnožuje z olesenelimi potaknjenci. Ti se običajno režejo v času mirovanja, ko rastlina odvrže liste in so poganjki dobro dozoreli. Izberemo zdrave, enoletne poganjke, ki niso poškodovani in niso pretirano tanki. Potaknjenec mora imeti več brstov, saj se iz njih pozneje razvijejo korenine in novi poganjki.

Potaknjence lahko pripravimo tako, da spodnji rez naredimo tik pod brstom, zgornji pa nekoliko nad brstom. Spodnji del vstavimo v rahlo, vlažno in odcedno podlago. Pomembno je, da se potaknjenec ne izsuši, hkrati pa ne stoji v razmočeni zemlji. V hladnem delu leta ukoreninjanje poteka počasi, zato je potrebna potrpežljivost.

Za domačo pridelavo je primeren zaščiten del vrta, kjer potaknjenci niso izpostavljeni močnemu zimskemu vetru. Lahko jih posadimo v vrsto v pripravljeno gredico ali v globlje lonce. Podlaga naj bo stalno rahlo vlažna, vendar dobro zračna. Spomladi začnejo uspešni potaknjenci odganjati, čeprav se korenine lahko še razvijajo postopoma.

Mlade rastline iz potaknjencev naj se ne presajajo prehitro. Bolje je počakati, da razvijejo dovolj korenin in opazen nov prirast. V prvem letu potrebujejo redno zalivanje in zaščito pred močno konkurenco plevelov. Ko so dobro ukoreninjene, jih lahko jeseni ali naslednjo pomlad presadimo na stalno mesto.

Grebeničenje in delitev mladih poganjkov

Grebeničenje je naraven in zanesljiv način razmnoževanja rdečega drena. Uporabimo nizek, prožen poganjek, ki ga upognemo k tlom in delno zasujemo z zemljo. Del poganjka mora ostati nad tlemi, da nadaljuje rast. Na zasuti točki se sčasoma razvijejo korenine, če je zemlja dovolj vlažna in rahla.

Ta metoda je posebno uporabna, kadar želimo manjše število novih rastlin. Prednost je, da poganjek med ukoreninjanjem še vedno prejema vodo in hranila iz matične rastline. Zaradi tega je tveganje za propad manjše kot pri potaknjencih. Slabost je, da postopek traja dlje in zahteva nekaj prostora okoli grma.

Ukoreninjeni poganjek ločimo šele takrat, ko ima dovolj močan lasten koreninski sistem. Najbolje je preveriti rast naslednjo sezono in ne hiteti z ločevanjem. Če ga odrežemo prezgodaj, se mlada rastlina lahko hitro izsuši. Po ločitvi jo posadimo podobno kot sadiko iz lonca in jo v prvih mesecih redno zalivamo.

Pri starejših grmih se včasih pojavijo mladi poganjki, ki se širijo iz osnove ali bližnje okolice. Če imajo lastne korenine, jih je mogoče previdno izkopati in presaditi. Pri tem ne smemo premočno poškodovati matične rastline. Tak način je primeren samo, kadar je grm dovolj močan in ko presajeni del vsebuje dovolj korenin za samostojno rast.