Rdečelistna lombardska leska se pri sajenju in razmnoževanju najbolje odzove na skrbno pripravljena tla, pravilno izbran čas in dovolj potrpežljivosti pri ukoreninjanju. Čeprav gre za trpežno grmovnico, se njena poznejša rast močno oblikuje že v prvih tednih po sajenju. Dobro ukoreninjena sadika hitreje razvije stabilno krošnjo, lepšo barvo listov in večjo odpornost proti suši. Pri razmnoževanju pa je treba upoštevati, da se okrasne lastnosti zanesljivo ohranijo predvsem z vegetativnimi metodami.

Izbira sadike in pravi čas sajenja

Najboljša sadika ima dobro razvit koreninski sistem, več zdravih poganjkov in brez vidnih poškodb na lubju. Listi, če so prisotni, naj bodo značilno obarvani, čvrsti in brez večjih peg ali deformacij. Pri sadikah v loncu je pomembno preveriti, da korenine niso pretirano zavite v gost krog ob robu posode. Takšne korenine je treba pred sajenjem rahlo razrahljati, da se po presaditvi lažje usmerijo v okoliška tla.

Najugodnejši čas za sajenje je jesen, ko so tla še topla, zrak pa ni več vroč. Rastlina lahko pred zimo razvije del novih korenin in spomladi začne rasti z manj stresa. Spomladansko sajenje je prav tako možno, vendar zahteva več pozornosti pri zalivanju. Poletno sajenje je najmanj ugodno, ker vročina in suša močno obremenita mlado sadiko.

Pri golih koreninah je treba sadiko posaditi v času mirovanja. Korenine pred sajenjem ne smejo biti izsušene, zato jih je dobro za kratek čas namočiti v vodi. Poškodovane ali predolge korenine lahko previdno skrajšamo z ostrimi škarjami. Pri sadikah v loncu je postopek manj občutljiv, vendar je kljub temu pomembno, da se koreninska gruda pred sajenjem dobro navlaži.

Sadilno mesto mora biti izbrano glede na končno velikost grma. Rdečelistna lombardska leska ne sme biti stisnjena med rastline, ki ji odvzamejo svetlobo in zrak. Pri sajenju v skupini je treba pustiti dovolj razdalje, da se krošnje pozneje ne prepletajo premočno. Tako bo rastlina lažje oblikovala enakomerno, zdravo in okrasno krošnjo.

Več člankov na to temo

Postopek pravilnega sajenja

Sadilna jama naj bo vsaj dvakrat širša od koreninske grude, vendar ne bistveno globlja. Prevelika globina lahko povzroči posedanje sadike in pregloboko lego koreninskega vratu. Koreninski vrat naj po sajenju ostane približno v ravni okoliških tal. To je pomembno, ker pregloboko sajenje pogosto vodi v slabšo rast in težave z vlago ob osnovi rastline.

Iz izkopane zemlje odstranimo večje kamne, trdne grude in ostanke trajnih plevelov. Zemlji lahko dodamo kompost, vendar mora mešanica ostati podobna okoliškim tlem, da korenine ne ostanejo ujete le v izboljšanem delu jame. Če je razlika med sadilno jamo in okolico prevelika, se voda lahko zadržuje v jami kot v posodi. Zato mora biti priprava tal uravnotežena in prilagojena naravni strukturi vrta.

Sadiko postavimo pokončno in korenine enakomerno razporedimo. Pri zasipavanju zemljo rahlo potlačimo, da odstranimo večje zračne žepe, vendar je ne zbijamo premočno. Po sajenju rastlino temeljito zalijemo, tudi če so tla videti vlažna. Prvo zalivanje pomaga, da se zemlja bolje oprime korenin in vzpostavi stik med koreninsko grudo in okolico.

Po sajenju je priporočljivo dodati zastirko. Ta ohranja vlago, zmanjšuje rast plevela in varuje mlade korenine pred temperaturnimi nihanji. Zastirka naj bo razporejena v krogu pod predvideno krošnjo, ne pa nakopičena ob steblih. Če se organski material dotika osnove poganjkov, se lahko poveča tveganje za gnitje in poškodbe lubja.

Vegetativno razmnoževanje

Rdečelistno lombardsko lesko je za ohranjanje značilne barve listov najbolje razmnoževati vegetativno. Pri razmnoževanju s semeni se lastnosti potomcev lahko razlikujejo, zato ni zanesljivo za pridelavo enakih okrasnih rastlin. Najpogosteje se uporabljajo grebeničenje, poganjki iz osnove, potaknjenci ali cepljenje. Izbira metode je odvisna od izkušenj, opreme in želenega števila novih rastlin.

Grebeničenje je za vrtičkarje ena najzanesljivejših metod. Mlad, prožen poganjek se upogne k tlom, del poganjka se rahlo rani, položi v plitvo jamico in prekrije z zemljo. Vršiček ostane nad tlemi, pritrjeni del pa v vlažni zemlji postopoma razvije korenine. Postopek je počasen, vendar daje močne in dobro prilagojene mlade rastline.

Poganjke iz osnove lahko uporabimo, če imajo že del lastnih korenin. Takšne poganjke ločimo zelo previdno, najbolje v času mirovanja ali zgodaj spomladi. Po ločitvi jih posadimo v rahla, vlažna tla in jih prvo sezono skrbno zalivamo. Če poganjek nima dovolj korenin, se težko prime, zato je potrpežljivost pri izbiri primernega materiala zelo pomembna.

Potaknjenci so zahtevnejši, ker se leska ne ukoreninja vedno enostavno. Najbolje se obnesejo pololeseneli potaknjenci, vzeti v primernem poletnem času, ko poganjki niso več povsem mehki. Potrebujejo visoko zračno vlago, zmerno toploto in zelo dobro odceden substrat. Pri tej metodi so rezultati bolj neenakomerni, zato je priporočljivo pripraviti več potaknjencev, kot jih dejansko potrebujemo.

Nega mladih rastlin po sajenju

Prvo leto po sajenju je najpomembnejše enakomerno zalivanje. Mlada rastlina še nima korenin v globljih slojih, zato se hitreje odzove na sušo. Tla naj bodo vlažna, vendar nikoli razmočena. Vsako zalivanje naj bo dovolj temeljito, da voda doseže celotno koreninsko območje.

Mlade sadike ne potrebujejo močnega gnojenja. Preveč hranil, zlasti dušika, lahko spodbudi hitro rast, ki ni dovolj čvrsta. Boljša je rahla spomladanska oskrba s kompostom in dobra zastirka. Tako se rastlina razvija postopno, korenine pa se krepijo skupaj z nadzemnim delom.

V prvih sezonah je koristno odstraniti poškodovane, šibke ali navzkrižno rastoče poganjke. Močnega oblikovanja ni priporočljivo izvajati prezgodaj, ker rastlina najprej potrebuje listno maso za tvorbo energije. Če želimo večdebelni grm, pustimo nekaj dobro razporejenih osnovnih poganjkov. Če želimo bolj urejeno obliko, začnemo selekcijo poganjkov postopoma.

Zaščita pred plevelom je pri mladih rastlinah zelo pomembna. Plevel odvzema vodo, hranila in svetlobo ter ustvarja vlažno mikroklimo ob osnovi sadike. Najbolj primerna je plitva ročna odstranitev ali uporaba zastirke. Globoko okopavanje ni priporočljivo, ker lahko poškoduje mlade korenine.