Sajenje in razmnoževanje Henryjevega kovačnika

Uspešen začetek rasti vsake nove vzpenjalke je neposredno odvisen od pravilnega časa in priprave tal. Najboljši čas za sajenje mladih sadik je zgodnja pomlad ali zgodnja jesen, ko so temperature zmerne. V tem obdobju imajo korenine optimalne pogoje za vraščanje v novo okolje brez stresa zaradi vročine. Pravilna priprava terena bo mladi rastlini omogočila hitro in nemoteno prilagoditev.

Pred samim sajenjem je treba izbrani prostor temeljito očistiti vseh plevelov in kamenja. Zemljo prelopati vsaj do globine tridesetih centimetrov, da jo dobro prezračiš in zmehčaš. Če so tla preveč zbita, jim dodaj grob pesek ali organski kompost za izboljšanje drenaže. Dobro pripravljena podlaga omogoča koreninam lažje širjenje v iskanju vode in hranil.

Sajenje med poletno vročino ni priporočljivo, saj zahteva nenehno zalivanje in senčenje mladih rastlin. Tudi zimska zmrznjena tla onemogočajo kakršno koli delo na vrtu in poškodujejo nežne korenine. Jesensko sajenje ima to prednost, da rastlina izkoristi zimsko vlago za utrjevanje koreninskega sistema. Pomladansko sajenje pa omogoča takojšnje spremljanje rasti nadzemnega dela v toplih dneh.

Velikost sadilne jame naj bo vsaj dvakrat večja od koreninske grude same sadike. Na dno jame je vedno koristno dodati pest počasi delujočega organskega gnojila. Preden sadiko postaviš v jamo, koreninsko grudo previdno zrahljaj z rokami, če so korenine preveč prepletene. Ta preprost korak bo spodbudil korenine, da začnejo rasti navzven v okoliško zemljo.

Tehnika pravilnega sajenja sadik

Ko je sadilna jama pripravljena, postavi rastlino vanjo tako, da bo rasla na enaki globini kot v loncu. Pregloboko sajenje lahko povzroči gnitje stebla, preplitko pa hitro izsušitev občutljivih zgornjih korenin. Okoli koreninske grude postopoma nasipaj pripravljeno mešanico zemlje in komposta ter jo sproti rahlo utrjuj. Pazi, da z nogo ne pohodiš zemlje premočno, saj s tem iztisneš ves zrak.

Po končanem zasipavanju jame oblikuj okoli stebla rahel zemeljski rob, ki bo zadrževal vodo. Novo posajeno rastlino takoj obilno zalij z večjo količino postane vode ali deževnice. S tem začetnim zalivanjem zapolniš morebitne zračne žepe v tleh in zagotoviš stik korenin z zemljo. Po zalivanju dodaj plast organske zastirke za ohranjanje dragocene vlage.

Če sadiš več rastlin zaporedoma, da bi ustvaril živo mejo, upoštevaj priporočeno razdaljo. Razdalja med sadikami naj bo vsaj en do dva metra, saj se grm hitro širi. Pretesno sajenje vodi v kasnejše medsebojno tekmovanje in slabše cvetenje zaradi pomanjkanja svetlobe. Vsaki rastlini moraš zagotoviti dovolj prostora za njen poln potencial.

Takoj po sajenju postavi tudi začetno oporo, ki bo usmerjala mlade poganjke navzgor. Prve mehke vejice nežno priveži na oporo, da jih veter ne bi polomil. Redno spremljaj vlažnost tal v prvih nekaj tednih po sajenju, saj se korenine še ne morejo same oskrbovati. Tvoj trud v tej fazi bo postavil trdne temelje za zdrav in bujen grm.

Razmnoževanje z zelenimi in pollesnatimi potaknjenci

Razmnoževanje z jemanjem potaknjencev je eden najlažjih in najbolj priljubljenih načinov vzgoje novih rastlin. Najboljši čas za jemanje zelenih potaknjencev je zgodnje poletje, ko so poganjki prožni, a že dovolj čvrsti. Izberi zdrave, močne necvetoče poganjke dolžine približno deset do petnajst centimetrov. Rez opravi tik pod listnim kolencem z ostrimi in predhodno razkuženimi vrtnimi škarjami.

Z določenega potaknjenca odstrani spodnje liste, da zmanjšaj izgubo vode zaradi naravnega izhlapevanja. Na vrhu pusti le dva ali tri pare listov, ki bodo oskrbovali rastlino med ukoreninjanjem. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v rastni hormon za ukoreninjenje, čeprav to ni nujno potrebno. Nato ga previdno potisni v lonček, napolnjen z mešanico šote in peska.

Lončke s potaknjenci postavi v topel in svetel prostor, vendar stran od neposrednega sončnega sevanja. Da bi ohranil visoko zračno vlažnost, lahko lonček prekriješ s prozorno plastično vrečko ali rezano steklenico. Substrat vzdržuj nenehno vlažen, vendar ne premočen, da preprečiš gnitje spodnjega dela. Vsak dan za nekaj minut odstrani pokrivalo, da se prostor prezrači in prepreči razvoj plesni.

Korenine se običajno razvijejo v štirih do šestih tednih, odvisno od pogojev v prostoru. Ko opaziš nastanek novih mladih listov, je to zanesljiv znak uspešnega ukoreninjenja. Mlade rastline nato postopoma privajaj na zunanje pogoje z občasnim postavljanjem na prosto. Naslednjo pomlad bodo te nove sadike pripravljene za trajno sajenje na izbrano mesto na vrtu.

Razmnoževanje s potapljanjem poganjkov

Razmnoževanje s potapljanjem je naravna in izjemno varna metoda, saj mlada rastlina prejema hrano od matične. Ta postopek je najbolje izvajati spomladi ali zgodaj poleti, ko so veje prožne in nizko pri tleh. Izberi dolg, zdrav poganjek, ki ga lahko enostavno upogneš do površine tal brez nevarnosti zloma. Na mestu stika z zemljo naredi majhen rez na lubju, da pospešiš tvorbo korenin.

Del poganjka z rezom vkoplji v nekaj centimetrov globoko jamico v tleh in ga prekrij z zemljo. Da se veja ne bi dvignila nazaj, jo pritrdi z žičnato kljuko ali nanjo položi težji kamen. Konec poganjka, ki gleda iz zemlje, usmeri navzgor in ga po potrebi priveži ob majhno palico. Tla na tem mestu redno zalivaj, saj korenine za razvoj potrebujejo stalno vlago.

Skozi poletje bo vkopani del poganjka postopoma razvil svoj lasten samostojen koreninski sistem. Matična rastlina bo ves ta čas nemoteno oskrbovala potopljeni del s potrebnimi hranilnimi snovmi. Jeseni ali naslednjo pomlad preveri, ali so korenine dovolj močne za samostojno življenje. Če so korenine dobro razvite, lahko poganjek varno odrežeš od matičnega grma.

Novo ukoreninjeno rastlino previdno izkoplji z znatno količino zemlje okoli korenin, da jih ne poškoduješ. Presadi jo na stalno mesto ali v večji lonec za nadaljnjo vzgojo in krepitev. Ta metoda ima skoraj stoodstotno stopnjo uspešnosti, saj ni nevarnosti izsušitve potaknjenca. Z malo potrpljenja lahko na ta način enostavno brez stroškov razmnožiš svojo najljubšo vzpenjalko.